Kako Evropa pripravlja teren za 6G in internet čutov

Medtem ko države po svetu pospešeno gradijo bazne postaje za vzpostavitev mobilnih omrežij pete generacije (5G), raziskovalci že razmišljajo o naslednjem koraku – šesti generaciji (6G), ki prinaša t. i. internet čutov (angl. internet of senses) oziroma še težje razumljivo "inteligenco vsega". S svojim razvojnim programom Horizon Europe in javno-zasebnimi partnerstvi je Evropska unija (EU) med vodilnimi na tem področju.

Če omrežja 5G s hitrejšim prenosom podatkov ustvarjajo gigabitno družbo, bo nova generacija nudila podlago za vzpostavitev terabitne družbe, še hitrejši prenos podatkov pa bo omogočal povezovanje "fizičnih, bioloških in kibernetskih svetov", so v beli knjigi za 6G zapisali pri kitajskem telekomunikacijskem velikanu Huawei.

"6G bo omogočil prosto gibanje v kiberfizičnem kontinuumu, med povezanim fizičnim svetom čutov, dejanj in izkušenj ter njegovo programabilno digitalno predstavitvijo," pa v svoji beli knjigi pojasnjujejo pri švedskem podjetju Ericsson, poleg finske Nokie enem evropskih adutov pri razvoju nove tehnologije.

Novi sistemi za mobilno komunikacijo se pojavijo vsako desetletje: Desetletje po letu 2010 je zaznamoval pojav pametnih telefonov, ki so povezali ljudi; v tekočem desetletju mobilna omrežja 5G povezujejo tudi stvari; po letu 2030 pa bosta umetna inteligenca in internet čutov omogočila povezano inteligenco. Po pametnih telefonih se lotevamo gradnje pametnih mest.

Depositphotos

 

Enotni standardi in bele knjige

"V industriji in akademskih krogih se splošno strinjajo, da je trenutno prezgodaj in neprimerno določiti dokončen tehnološki načrt za 6G," so za Bloomberg Adria povedali pri evropski agenciji Policy Tracker. "Vendar pa mednarodno narašča soglasje glede nekaterih ključnih tehnologij, ki bodo podprle raziskave za preseganje 5G (angl. Beyond 5G) in 6G ter navsezadnje njihovo implementacijo."

Med te tehnologije se uvršča tudi umetna inteligenca oziroma strojno učenje, ki od lansiranja klepetalnika ChatGPT že prikazuje svoj potencial za disrupcijo gospodarstva in družbe. Globalno pokritost z omrežjem 6G naj bi dosegli tako s prizemno kot nadzemeljsko komunikacijo – z uporabo satelitske in pomorske komunikacije ter komunikacije brez posadke, še pravijo pri Policy Trackerju. Tudi tu podjetja, kot sta ameriški SpaceX s sistemom Starlink in britanski OneWeb, že orjejo ledino z mrežo satelitov, ki nudijo – ali bodo nudili – globalno internetno povezljivost.

Soglasju glede tehnologij bo moralo slediti usklajevanje glede enotnih standardov pri razvoju in implementaciji omrežij 6G. "Tako kot pri prejšnjih generacijah (od 2G do 5G) je določanje specifikacij in standardov stalen proces, ki se začne precej pred pričakovano komercializacijo novih omrežij," so dejali pri Policy Trackerju. Za določanje teh standardov je zadolžena globalna organizacija 3GPP (Partnerski projekt tretje generacije), ki vključuje več zainteresiranih strani pri razvoju protokolov za mobilno telekomunikacijo, medtem ko v kontekstu EU za standardizacijo skrbi Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

"Za podporo komercialnim lansiranjem, ki se začnejo leta 2030, bo treba prvi standard 6G dokončati in ratificirati do začetka leta 2028. Poskusi in testiranje interoperabilnosti morajo biti končani pred komercialnim lansiranjem," v svoji beli knjigi za 6G pišejo pri ameriškem Qualcommu, izdelovalcu polprevodnikov za mobilno oziroma brezžično tehnologijo.

Glavni korporativni igralci pri razvoju tehnologije 6G so ista telekomunikacijska podjetja, ki dominirajo na trgu infrastrukture in storitev 5G. Poleg ameriškega Qualcomma sta to še na primer kitajski Huawei in korejski Samsung, v Evropi pa prednjačita finska Nokia in švedski Ericsson, prav tako izdelovalca telekomunikacijskih omrežij 5G.

Evropska strategija

V EU je zanimanja za komunikacijske tehnologije prihodnosti precej tako v javni kot zasebni sferi.

Program Obzorje Evropa (angl. Horizon Europe) za financiranje razvoja in raziskav omogoča 95,5 milijarde evrov sredstev, del teh sredstev pa je namenjen tudi projektom 6G. Projekte na področju 6G koordinira skupna evropska pobuda SNS JU (angl. Smart Networks and Services Joint Undertaking).

Razvoj tehnologije 6G SNS JU zastavlja v treh fazah. Nahajamo se v prvi fazi, ki bo potekala do leta 2024, vključuje pa začetne raziskave in določitev osnovnih konceptov ter definicij. V drugi fazi, med letoma 2025 in 2027, SNS JU načrtuje podrobne dizajne in optimizacijo sistemov. Po letu 2027 se pričakuje gradnja prvih predkomercialnih sistemov 6G.

V okviru prve faze je januarja letos stekel drugi poziv za prijave projektov s področja 6G na razpise programa Horizon Europe. V prvem pozivu januarja lani je SNS JU zbral 35 projektov, ki bodo skupaj prejeli okrog 250 milijonov evrov. V obdobju od leta 2021 do leta 2027 naj bi SNS JU prispeval 900 milijonov evrov javnih sredstev, zasebni sektor pa bo prispeval vsaj enak znesek za raziskovalne aktivnosti.

Podjetja in gospodarstvo v SNS JU zastopa industrijsko združenje za 6G (angl. 6G Industry Association – 6G IA), ki združuje globalne deležnike na področju. "Duh raziskav in razvoja 6G je sodelovanje, vključno z mednarodnimi projekti, ki vključujejo več zainteresiranih strani. To se razširi na vse večje število dvostranskih ali večstranskih strateških, tehnoloških in raziskovalnih partnerstev. Pomembne geopolitične implikacije 6G določajo tudi regionalne in nacionalne agende glede 6G," pravijo pri Policy Trackerju.

Geopolitične implikacije zadevajo predvsem kitajski Huawei, enega vodilnih ponudnikov infrastrukture 5G, ki z visokimi vložki v razvoj deluje tudi na področju 6G. Toda zaradi napetosti med Kitajsko in Združenimi državami Amerike (ZDA) se je Huawei znašel na seznamu ameriških sankcij, domnevno zaradi varnostnih tveganj.

Depositphotos

Z omejitvami so sledile tudi nekatere evropske države; pri nas je dostop do gradnje omrežij 5G Huaweiju omejila prejšnja vlada, nova vlada pa je te omejitve odpravila. Po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh se je nova vlada odločila zagotavljati enakovredne konkurenčne pogoje za vse ponudnike in se osredotočiti na varnost opreme. "Sedaj ne gledamo na državo izvora, ampak specifikacijo opreme," je dejala v intervjuju za Bloomberg Adria.

Slovenija iz svojih lastnih javnih sredstev trenutno ne financira projektov na področju 6G, so dejali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Kljub temu se na ravni EU vključujemo v začetne raziskave na področju 6G, saj Institut Jožef Štefan in v Ljubljani locirani Internet Institute sodelujeta pri treh mednarodnih projektih.

Internet Institute bo po podatkih evropskega portala Cordis  za svojo vlogo v raziskavah v okviru dveh projektov na področju 6G prejel nekaj manj kot 670 tisoč evrov evropskih sredstev.

Skandinavska inovativnost

EU ne računa le na svoje razvojne kapacitete, saj sta podjetji Ericsson in Nokia med vodilnimi globalnimi ponudniki infrastrukture 5G, podjetji pa aktivno sodelujeta pri razvoju tehnologije 6G in standardizaciji področja.

Nokia, ki že dolgo ne izdeluje več mobilnih telefonov, je sodelovala pri ustanavljanju SNS JU in predsedovala upravnemu odboru 6G IA, so nam sporočili iz finskega podjetja. Vodijo tudi program Hexa-X, vodilno evropsko raziskovalno pobudo 6G, katere cilj je razviti osnovo za 6G in industrijsko soglasje onkraj 5G.

"Oktobra 2022 je bila Nokia imenovana za vodjo celotnega projekta za Hexa-X-II, drugo fazo evropske pobude 6G. Cilj Hexa-X-II je ustvariti predhodno standardizirano platformo, ki bo osnova za prihodnjo standardizacijo 6G. Delovati je začel 1. januarja 2023, predvideno trajanje pa je dve leti in pol," pravijo pri Nokii.

Pri Nokii ne beležijo investicij za raziskave po temah, sporočili pa so nam, da so od leta 2000 v razvoj in raziskave vložili več kot 140 milijard evrov, vključno s 4,5 milijarde evrov v lanskem letu. Igrajo vodilno vlogo v več kot 20 globalnih projektih na področju raziskav 6G, ta številka pa vztrajno raste, so še dejali.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar