.webp){kind=icon}
Slovenija in Hrvaška kot edini članici Evropske unije (EU) v regiji Adria vzpostavljata omrežja pete generacije (5G) hitreje od ostalih držav. Medtem ko ima Hrvaška najboljšo dostopnost in najvišjo povprečno hitrost omrežja 5G, je Slovenija najbolje pokrita z optično širokopasovno povezavo in beleži najvišje hitrosti prenosa na fiksnem omrežju.
Na Hrvaškem je v tretjem četrtletju 2022 omrežje 5G dosegalo hitrosti nad 200 megabitov na sekundo. Sledili sta Severna Makedonija, kjer so hitrosti presegale 150 megabitov na sekundo, in Slovenija s hitrostjo malce manj kot 150 megabitov na sekundo, kažejo podatki analitične družbe Ookla. Preostali dve državi, Srbija ter Bosna in Hercegovina, z izgradnjo omrežja 5G še nista začeli; državni regulatorji tam še niso izvedli dražbe za frekvenčne pasove.
Razkorak med državami regije je v veliki meri posledica evropskih direktiv in investicij na področju 5G, ki jih predvidevata akcijski načrt za 5G iz leta 2016 in strategija evropskega digitalnega desetletja (angl. Digital Decade). Cilj EU je, da bi imelo vsako evropsko gospodinjstvo dostop do hitrega interneta do leta 2025 in gigabitno povezljivost do leta 2030.
Preberi še
Ministrica Stojmenova Duh: Do svojih podatkov z eno izkaznico
Pogovarjali smo se z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh.
27.02.2023
Medtem sta v širši regiji vzhodne Evrope korak pred sosedami Romunija in Bolgarija. Prva se ponaša s hitrostmi prenosa nad sto megabitov na sekundo in najboljšo pokritostjo z optičnim omrežjem v regiji (54 odstotkov gospodinjstev). Bolgarija pa je edina država v regiji, ki se uvršča v svetovni vrh po povprečni hitrosti omrežja 5G. V zadnjem četrtletju lanskega leta je ta dosegla 342 megabitov na sekundo, ugotavljajo pri Ookli, čeprav je pokritost pri 25 odstotkih slabša.
nperf.com
Digitalno desetletje v Sloveniji
Tako Slovenija kot Hrvaška sta v letih 2020 in 2021 prek svojih regulatornih agencij za področje telekomunikacij izvedli dražbe za dodelitev frekvenčnih pasov na spektru 5G, ponudniki telekomunikacijskih storitev pa so pričeli z gradnjo infrastrukture. Slovenija je po podatkih agencije European 5G Observatory podelila več kot 98 odstotkov frekvenc, Hrvaška pa sto odstotkov.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je dražbo v Sloveniji zaključila aprila 2021, ko so frekvence za obdobje 15 let podelili vsem štirim infrastrukturnim operaterjem, tj. Telekomu Slovenije, A1 Slovenije, Telemachu in T-2. Akos je na dražbi zbral 164 milijonov evrov.
Najbolj razširjeno omrežje 5G ima A1, ki je ob koncu leta 2022 pokrival 66 odstotkov Slovenije, T-2 pa na tem področju zaostaja za konkurenti, saj storitve 5G za zdaj omogočajo le v Kranju. Najhitrejše omrežje, tako fiksno kot mobilno, ima sodeč po testu hitrosti (Speedtest) Telemach, pri katerem je v letu 2021 povprečna hitrost prenosa na mobilnem omrežju znašala 657 megabitov na sekundo, na fiksnem pa 307 megabitov na sekundo.
Akos geoportal
Akos geoportal
Akos geoportal
Slovenija je vodilna v regiji, ko pride do hitrosti fiksnega internetnega omrežja, saj se s povprečno hitrostjo 82 megabitov na sekundo v zadnjem četrtletju 2022 kot edina predstavnica regije Adria uvršča med najboljših 50 držav v tem segmentu. Sledita Srbija s hitrostjo 58 megabitov na sekundo in Hrvaška z 46 megabitov na sekundo, medtem ko je v Makedoniji povprečna hitrost 30 megabitov na sekundo, v Bosni in Hercegovini pa manj kot 25 megabitov na sekundo.
Toda pokritosti in dostopnosti ne moremo enačiti. Dostopnost namreč pomeni delež uporabnikov naprav, podprtih s 5G, ki večino časa preživijo na omrežjih 5G, ne le prisotnosti same omrežne infrastrukture. Tudi na tem področju je Hrvaška pred Slovenijo, saj je s 5G pokritega 22,5 odstotka ozemlja, v Sloveniji pa le 9,4 odstotka. V Makedoniji je z omrežjem 5G pokritega 4,3 odstotka ozemlja.
Slovenija napreduje pri dostopnosti optičnega omrežja, zahvaljujoč temu, da je slovenska vlada uvedla razvojni načrt nove generacije širokopasovnega omrežja, ki je v skladu s strategijo EU za t. i. gigabitno družbo (angl. gigabit society). Cilj je zagotoviti dostop do interneta vsem gospodinjstvom na podeželju ali v mestih z vsaj sto megabiti na sekundo, ki jih je mogoče nadgraditi na gigabitno hitrost.
Z Akosa so nam sporočili, da so "strateške odločitve glede gradnje in razvoja omrežij odvisne od poslovnih modelov operaterjev, posledično tudi hitrost razvoja njihovih omrežij".
Gradnja omrežja 5G celo prehiteva načrte, cilji pa naj bi bili doseženi pred rokom leta 2025, je v intervjuju za Bloomberg Adria pred dnevi dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
V pripravi je tudi strategija Digitalna Slovenija 2030, ki bo določila cilje na področju digitalizacije, vključno z nadaljnjo širitvijo omrežja 5G. "Definirali smo pet ključnih področij; infrastruktura, torej pokritost z internetom, digitalna vključenost in digitalne kompetence, digitalizacija gospodarstva, družba 5.0 in kibernetska varnost. Pozornost dajemo tudi podpornemu okolju in dvojnem, zelenem in digitalnem prehodu," je pojasnila ministrica.
Bloomberg Adria/Bojan Žalec
Evropa neenotno uvaja 5G in zaostaja v svetovnem merilu
V EU je 72 odstotkov prebivalcev pokritih s povezavo 5G, kažejo podatki European 5G Observatory, a ta pokritost ni enotno porazdeljena.
Največjo pokritost z infrastrukturo 5G v EU imajo Ciper, Italija, Nizozemska, Nemčija, Francija in Španija, kjer ta presega 80 odstotkov. Slovenija ima 40-odstotno pokritost, Hrvaška pa 60-odstotno, še kažejo podatki European 5G Observatory. Omrežja 5G so bolj razširjena v urbanih oziroma gosto poseljenih območjih.
Evropa je po pokritosti z omrežjem 5G še vedno v zaostanku za mednarodnimi vrstniki, kot so Združene države Amerike (ZDA) in nekatere azijske države. V ZDA, ki je vodilna po dostopnosti, je omrežje 5G dostopno na 56 odstotkih ozemlja, medtem ko imajo v Evropi več kot 40-odstotno dostopnost le Ciper, Švica in Danska.
