Generativna AI v letu 2025: leto vrzeli, leto priložnosti

Deloitte v svoji napovedi za sektor tehnologije, medijev in telekomunikacij za leto 2025 generativno umetno inteligenco (GenAI) postavi v središče tehnološke preobrazbe. A to ni le zgodba o napredku – gre za leto, ki ga Deloitte označi kot leto vrzeli, saj se kljub eksplozivni rasti pojavljajo ključne strateške, infrastrukturne in družbene luknje, ki bi lahko zavrle dolgoročno vrednost tehnologij AI.

GenAI je nedvomno gonilo sprememb, vendar njen razvoj ni linearen. "Napoved Deloitta, da bo leto 2025 leto vrzeli za generativno umetno inteligenco, poudarja ta pomemben prelomni trenutek," piše predsednica Deloitte ZDA Lara Abrash. Pomen tega trenutka je večplasten – ne gre zgolj za tehnologijo, temveč za odgovornost industrije, da ustrezno zapolni vrzeli, ki lahko določajo naslednje desetletje digitalne dobe. 

Visoki vložki, negotov donos 

Deloitte opozarja, da se je v infrastrukturo genAI – predvsem v čipe in podatkovne centre – v zadnjih dveh letih prelilo na stotine milijard dolarjev. A donosi teh vlaganj zaostajajo. "Vlaganja so trenutno desetkrat – ali še večkrat – višja od donosov," navaja poročilo.

Podjetja sicer tekmujejo za prevlado v generativni arhitekturi, vendar večina še nima jasnega poslovnega modela, ki bi to upravičil. Največji vlagatelji stavijo, da si ne morejo privoščiti zaostanka, a pri tem zanemarjajo realno ekonomsko računico. S tem se povečuje razlika med infrastrukturo in monetizacijo, ki bi po ocenah Deloitta lahko ostala odprta vsaj še nekaj let. Vprašanje ni več, kdo ima več strežnikov – temveč kdo zna iz njih ustvariti vrednost. 

Energetski paradoks: več AI, več porabe, manj trajnosti 

GenAI ni le intelektualno zahteven, ampak tudi energetsko požrešen. Do leta 2025 bodo podatkovni centri za poganjanje velikih jezikovnih modelov po ocenah Deloitte porabili približno dva odstotka svetovne električne energije – kar je primerljivo s porabo srednje velike države.

"Ta vrzel bo po vsej verjetnosti ostala tudi v letu 2025," opozarjajo analitiki. Težava ni le v količini energije, temveč v virih – večina predlaganih centrov bi za doseganje ciljev ogljične nevtralnosti morala uporabljati nizkoogljične vire, ki pa jih omrežja še niso pripravljena zanesljivo dostaviti. Rešitev ni v hitrejši gradnji centrov, ampak v tesnejšem sodelovanju z elektroindustrijo, optimizaciji algoritmov in bolj energetsko učinkovitih arhitekturah. Pritisk rasti bo brez tovrstnih inovacij postal nevzdržen. 

Spolna vrzel in vprašanje zaupanja 

Čeprav Deloitte napoveduje, da bo uporaba genAI med ženskami v ZDA do konca leta 2025 ujela ali presegla uporabo med moškimi, ostaja ključno vprašanje zaupanja. "Kljub pospešeni uporabi ženske manj zaupajo, da bodo ponudniki tehnologij genAI njihove podatke ustrezno zaščitili."

Leta 2023 je bila uporaba genAI med ženskami pol manjša kot pri moških, a hitro narašča. Kljub temu zadržanost žensk pri vključevanju genAI v delo in vsakdan ostaja izrazita – predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora nad osebnimi podatki, neprozornih modelov in nezadostne zastopanosti žensk pri razvoju teh tehnologij. Deloitte opozarja, da bi morale tehnološke družbe okrepiti varovanje podatkov, zmanjšati pristranskosti in spodbujati večjo raznolikost v AI-ekipah, če želijo premostiti to zaupanje in posledično povečati uporabniško bazo. 

Globoki ponaredki kot nova kibernetska fronta 

Pojav prepričljivih lažnih vsebin – od zvoka do videa –, ustvarjenih z genAI, vse bolj spodkopava družbeno zaupanje. "Mejni stroški ustvarjanja prepričljivih ponaredkov upadajo, zato mora tudi cena njihovega odkrivanja upadati v enakem tempu."

Deloitte pravi, da se razkorak med sposobnostjo ustvarjanja in odkrivanja globokih ponaredkov (deepfake) vsebin povečuje, kar bi lahko vodilo v novo obdobje digitalne dezinformacije. Rešitev ni le tehnološka: poleg AI-orodij za prepoznavanje ponaredkov bo ključno uveljaviti standarde za označevanje vsebin, ustvarjenih z genAI, ter razviti zanesljive metode preverjanja izvora medijskih datotek. Brez teh mehanizmov bo digitalni prostor vse bolj podoben labirintu nepreverjenih resnic. 

Depositphotos

 

Avtonomni agenti: iz laboratorijev v pisarne, a postopoma 

Agenti AI, torej sistemi, ki lahko samostojno opravljajo naloge in upravljajo delovne tokove, so med najbolj obetavnimi aplikacijami genAI. Deloitte zapiše, da bo leta 2025 vsaj 25 odstotkov podjetij testiralo te sisteme v obliki pilotnih projektov, do leta 2027 pa naj bi jih uporabljala že polovica podjetij, ki delajo z genAI.

"Nekatere aplikacije agentnih AI-sistemov v določenih panogah in primerih uporabe bodo dejansko integrirane v delovne procese že leta 2025," ocenjuje Deloitte.

Največ obetov kažejo področja programske avtomatizacije, podpora uporabnikom, regulativna skladnost in informacijska varnost. Toda hitrost razvoja ne pomeni tudi hitrega uvajanja: številna podjetja se še vedno soočajo z vprašanji zaupanja, nadzora in odgovornosti, ki jih samodejni sistemi odpirajo. 

GenAI na napravah: funkcije so pripravljene, uporabniki še ne 

V letu 2025 bo, po napovedih Deloitta, več kot 30 odstotkov novih pametnih telefonov in približno polovica osebnih računalnikov vsebovala namensko funkcionalnost genAI.

Ti t. i. "inteligentni pomočniki" bodo omogočili ustvarjanje besedil, prevode, analizo podatkov in še več – brez potrebe po oblaku. A Deloitte doda: "Obstaja veliko navdušenja nad generativno umetno inteligenco, toda ali bo tehnologija izpolnila svoja pričakovanja?"

Sprejetje novih funkcij bo odvisno od dejanske uporabnosti, enostavnosti uporabe in – predvsem – od tega, ali bodo uporabniki pripravljeni spremeniti svoje navade interakcije z napravami. Potencial je ogromen, a še zdaleč ni samoumeven. 

Regulacija ne sme zaostajati 

Zaupanja v genAI ni mogoče doseči brez ustreznega zakonodajnega okvira. Deloitte leto 2025 poudarja kot ključno za oblikovanje pravil, ki bodo omogočila inovacije, a hkrati zaščitila potrošnike. Evropska uredba o umetni inteligenci postavlja temelje, ki bi jih lahko prevzele tudi druge jurisdikcije. V poročilu piše: "Način, kako bomo kolektivno naslovili te vrzeli, bo določil zapuščino, ki jo bomo pustili za seboj." Priložnost je dvojna: podjetja, ki bodo sposobna uskladiti svojo tehnologijo z novo regulativo, bodo pridobila konkurenčno prednost – hkrati pa prispevala k večji družbeni legitimnosti genAI. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar