Še pred nekaj leti se je trditev, da bo umetna inteligenca (AI) postala ena ključnih tehnologij, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje in poslovanje, zdela nekoliko ambiciozna napoved. Danes pa je zgodba drugačna. Kako bo AI spremenil naše delo?
Poraba za infrastrukturo za razvoj in uporabo sistemov umetne inteligence hitro raste, največja tehnološka podjetja pa nameravajo v prihodnjih letih vložiti več bilijonov dolarjev, da bi odgovorila na vse večje povpraševanje po storitvah, kot sta ChatGPT in Claude. Tudi podatkovni centri, nizki objekti, v katerih so nameščene strežniške omare in energetski sistemi, ki tvorijo osnovo digitalnega gospodarstva, so denimo postali ključna podpora velikemu delu sodobnega življenja: računalništvu v oblaku za komunikacije, finance in zdravstvo, potrošniškim storitvam, kot so YouTube, TikTok in Zoom, ter vse bolj tudi procesom učenja, finega prilagajanja in sklepanja, ki jih uporabljajo modeli umetne inteligence.
Vendar se vrnimo k malemu človeku, posameznikom v tem oblaku. Ko gre za uporabo umetne inteligence v podjetjih, bodo največja vlaganja usmerjena v gradnjo sistemov, ki omogočajo njeno varno in učinkovito uporabo. Z vidika delovnih mest to pomeni urejanje in organizacijo podatkov, izboljšanje varnosti, nadzor dostopa in razvoj konkretnih poslovnih rešitev, je za Bloomberg Adria TV povedal Marko Pantić, vodja oddelka za avtomatizacijo in procese v podjetju Simplify.
Kot pravi Pantić, se umetna inteligenca najhitreje uveljavlja na tistih področjih poslovanja, kjer lahko pospeši obdelavo informacij, na primer v podpori strankam, obdelavi računov in IT-sektorju. Z drugimi besedami, AI "ljudem pomaga hitreje priti do kakovostne odločitve".
O umetni inteligenci se govori kot o glavnem krivcu za odpuščanja, tudi kadar to ni
Ko umetna inteligenca vse bolj napreduje, se vse pogosteje razpravlja o množičnem odpuščanju ljudi zaradi večje avtomatizacije in učinkovitosti, ki ju omogoča njena uporaba. Hkrati pa se pojavlja tudi razprava o tako imenovanem AI pranju, pojavu, pri katerem podjetja umetno inteligenco uporabljajo le kot izgovor za ukinjanje delovnih mest.
Na splošno so desetletja raziskav o tem, kako se trgi odzivajo na napovedi odpuščanj, pokazala dosleden vzorec: vlagatelji kaznujejo podjetja, ki reze predstavijo kot odziv na težave. Ko pa podjetje iste reze predstavi kot proaktivno prestrukturiranje, negativnega odziva trga ni. Razlog, ki ga podjetje navede za odpuščanja, je pomembnejši od samega odpuščanja. Umetna inteligenca je postala močan okvir za takšno "proaktivno" razlago. "Prestrukturiramo se okoli umetne inteligence" pomeni rast. "Med pandemijo smo preveč zaposlovali, prihodki pa so oslabeli" pomeni odgovornost.
Foto: Bloomberg
Po drugi strani bi bil po Pantićevih besedah poenostavljen odgovor, da je umetna inteligenca vendarle le izgovor za odpuščanje zaposlenih.
"Pri velikih podjetjih je ob odločitvah o odpuščanju ljudi običajno hkrati prisotnih več dejavnikov, od vlagateljev in osredotočenosti na dobičkonosnost do morebitnega popravljanja preteklega prekomernega zaposlovanja. Umetna inteligenca na neki način spreminja 'računico' produktivnosti, vendar je pri dejanskih projektih jasno, da se uvaja zato, da bi povečala zmogljivosti in potenciale že obstoječih ekip v podjetju, ne pa zato, da bi takoj nadomestila ljudi. Največje tveganje je pri delovnih mestih s ponavljajočimi se nalogami, kot je administracija. Po drugi strani pa močno raste vrednost ljudi, ki umetno inteligenco uporabljajo kot orodje pri svojem vsakodnevnem delu."
Kot poudarja, umetna inteligenca dobrim delavcem, na primer inženirjem, ne ukinja delovnih mest. "Spreminja se le poudarek njihovega dela."
Kdo bi lahko bil ogrožen
Zato je treba biti previden pri neposrednem sklepanju, da bo avtomatizacija z umetno inteligenco pomenila zmanjšanje števila zaposlenih. "Mislim, da bo prvi učinek v številnih podjetjih drugačen. Obstoječih ekip ne bodo takoj zmanjševali, temveč bodo zaposlovanje ustavili ali ga morda upočasnili. Podjetja bodo poskušala rasti brez sorazmerne rasti števila zaposlenih," pravi Pantić.
"Največji vpliv umetne inteligence pričakujem pri nalogah, povezanih s hitrostjo obdelave podatkov, te spremembe pa bodo morda hitreje vidne na zahodnih trgih. Tam je namreč trg dela prožnejši kot pri nas," dodaja.
Za našo regijo bo ta razvoj vsekakor postopnejši. "Pričakujem predvsem večjo produktivnost obstoječih ekip in manjšo potrebo po dodatnem zaposlovanju. Umetna inteligenca ne bo le brisala delovnih mest, temveč bo spremenila 'računico' zaposlovanja: manj bo rutinskih delovnih mest, več pa tistih, ki se bodo ukvarjala z upravljanjem procesov, kakovostjo in orodji umetne inteligence."
Na vprašanje, kje je v gospodarstvu največje povpraševanje po umetni inteligenci, Pantić poudarja, da so to sektorji z največjim obsegom procesov in velikim potencialom za standardizacijo. "Bančništvo, zavarovalništvo, telekomunikacije, logistika, trgovina na drobno, pa tudi proizvodnja. Vsako od teh področij ima drugačen poudarek pri uporabi umetne inteligence. V bankah in zavarovalništvu je denimo poudarek na obdelavi zahtevkov in dokumentacije, v proizvodnji pa na vzdrževanju kakovosti in načrtovanju zmogljivosti."
Kar zadeva svetovne trge, se po Pantićevih besedah največje povpraševanje po umetni inteligenci kaže tam, kjer je delo drago, v ZDA, Veliki Britaniji, Zahodni Evropi in nordijskih državah. "Po drugi strani se zdi, da je v naši regiji motiv za uporabo umetne inteligence nekoliko drugačen. Podjetja namreč pogosto ne izhajajo le iz potrebe po zniževanju stroškov, temveč predvsem iz težave s kapacitetami."
.webp){kind=icon}
