Meta letos za razvoj umetne inteligence namenja 135 milijard dolarjev, skoraj dvakrat več kot lani, obenem pa odpušča na tisoče zaposlenih. Amazon je leta 2025 dosegel rekordne prihodke, a je že v prvem četrtletju letos zmanjšal število zaposlenih za 16.000. Razlaga je v obeh primerih podobna: umetna inteligenca zahteva drugačno razporeditev virov.
Odpuščanja kot investicija ali umetna inteligenca kot priročen izgovor?
Raziskovalno podjetje RationalFX je od začetka leta 2026 zabeležilo več kot 59.000 odpuščanj v tehnološkem sektorju, pri čemer naj bi bilo po navedbah podjetij približno vsako peto povezano z uvajanjem umetne inteligence. Ključno pri tem ni samo število odpuščenih, temveč tudi neposrednost, s katero vodstva podjetij pojasnjujejo svoje odločitve.
Ustanovitelj podjetja Block Jack Dorsey je zaposlenim zapisal, da zmanjšanje za 4.000 delovnih mest, kar zajema skoraj 40 odstotkov delovne sile, "ni posledica finančnih težav, temveč napredka umetne inteligence". Podoben vzorec je opazen tudi drugod: Amazon odpušča kljub rekordnim prihodkom, Atlassian pa je število zaposlenih zmanjšal za deset odstotkov in napovedal, da bo prihranke preusmeril v nadaljnje vlaganje v umetno inteligenco (odpuščajo tudi banke z Wall Streeta). Logika je vedno enaka: uvedba AI, prepoznavanje delovnih mest, ki jih je mogoče avtomatizirati, in odpuščanja, predstavljena kot nujen korak.
Po analizi Harvard Business Reviewa podjetja večinoma odpuščajo zaradi pričakovanj, povezanih z umetno inteligenco, ne pa zaradi njenih dejansko dokazanih rezultatov. To ni zgolj igra besed: tehnologije, ki naj bi nadomestile zaposlene, v praksi še ne delujejo tako zanesljivo, kot podjetja predstavljajo javnosti. Kljub temu več kot polovica menedžerjev, ki jih je anketiral Research.org, pričakuje nova odpuščanja v prihodnjih mesecih, pri čemer kot glavni razlog navajajo prav umetno inteligenco.
Drugačen pogled ponuja Marc Andreessen, partner v enem največjih skladov tveganega kapitala Andreessen Horowitz. Po njegovem mnenju val odpuščanj ni neposredno povezan z napredkom umetne inteligence, temveč podjetja AI pogosto uporabljajo kot priročno razlago za odločitve, ki bi jih sprejela tako ali tako.
V podkastu 20VC je pojasnil, da so tehnološka podjetja v času pandemije množično zaposlovala, in to tudi do 40 odstotkov več ljudi, kot so jih dejansko potrebovala. To jim je omogočal izjemno poceni kapital v obdobju skoraj ničelnih obrestnih mer. Cilj je bil zadržati čim več talentov in šele pozneje, ko se razmere zaostrijo, ločiti najboljše od preostalih.
Po letu 2022, ko so se obrestne mere v ZDA začele zviševati, kapital ni več poceni, dodatne pritiske pa prinašajo še geopolitične napetosti. V takšnem okolju podjetja ne morejo več financirati dolgoročnih projektov brez jasnega in hitrega donosa.
To spreminja tudi vlogo umetne inteligence. Namesto dolgoročne strateške naložbe postaja predvsem orodje za takojšnje povečanje produktivnosti in zniževanje stroškov. Če tega ne doseže, podjetja stroške zmanjšujejo drugod, najpogosteje pri zaposlenih.
V takšnem kontekstu, kot meni Andreessen, umetna inteligenca pogosto služi kot zgodba, s katero podjetja utemeljujejo odpuščanja, ki bi se zgodila tudi brez nje.
S podobnim pogledom se strinja tudi izvršni direktor OpenAI Sam Altman. Po njegovem mnenju so številna odpuščanja predvsem popravek pretiranega zaposlovanja v času pandemije, ne pa neposredna posledica avtomatizacije. Ob tem je opozoril, da številna podjetja izvajajo tako imenovano AI pranje, torej umetno inteligenco uporabljajo kot izgovor za odpuščanje zaposlenih, ki za organizacijo niso ključnega pomena.
Ne gre za odpuščanja, temveč za zaostajanje
Regija Adria verjetno ne bo doživela množičnih odpuščanj, kot jih vidimo pri Amazonu ali Meti. Večino gospodarstva namreč sestavljajo mala in srednja podjetja, ki nimajo ne virov ne potrebe po tako drastičnih prilagoditvah. Vseeno pa učinki globalnega vala prihajajo, le bolj posredno.
Po podatkih Eurostata je leta 2025 vsako peto podjetje v EU z desetimi ali več zaposlenimi uporabljalo neko obliko umetne inteligence, kar pomeni rast za 6,5 odstotne točke glede na leto prej. Slovenija in Hrvaška kot članici EU sledita temu trendu, medtem ko Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija zaostajajo, tudi zaradi pomanjkanja jasnih regulatornih okvirov in spodbud za digitalizacijo. Eurostat obenem opozarja na izrazito razliko med velikimi in malimi podjetji: umetno inteligenco uporablja 55 odstotkov velikih podjetij, medtem ko je delež pri malih le 17 odstotkov. To pomeni, da se pritisk na mala in srednja podjetja šele zares začenja.
Dobavitelj iz Beograda ali Sarajeva, ki dela za naročnike iz Zahodne Evrope, se vse pogosteje sooča s tihim pritiskom na cene. Podjetja, ki že uporabljajo umetno inteligenco, pričakujejo hitrejše dobave in nižje stroške ne glede na to, ali ima dobavitelj enaka orodja ali ne. Raziskava podjetja Anthropic kaže, da se je zaposlovanje mladih med 22. in 25. letom v poklicih, izpostavljenih umetni inteligenci, od uvedbe ChatGPT zmanjšalo za 14 odstotkov. Za regijo, ki se že sooča z odlivom talentov, je to opozorilni signal, ki lahko hitro preraste v resno težavo.
Za podjetja v regiji zato ni ključno vprašanje, ali bodo odpuščala po zgledu velikih tehnoloških podjetij, temveč ali umetno inteligenco že uporabljajo tam, kjer prinaša konkretne rezultate. Podjetja, ki AI vidijo predvsem kot orodje za zniževanje stroškov, in tista, ki ga uporabljajo za rast in večjo učinkovitost, se bodo hitro začela razlikovati. Ta razlika ne bo najbolj vidna v bilancah, temveč v tem, kdo bo dolgoročno obstal na trgu. V tem procesu odpuščanja niso naključna posledica, temveč del širše investicijske logike.