Real Madrid, najvrednejši nogometni klub na svetu in edini z letnimi prihodki, ki presegajo milijardo evrov, se pripravlja na najbolj občutljivo spremembo v svoji 123-letni zgodovini. Po poročanju The Athletica je predsednik Florentino Pérez pospešil načrte za uvedbo novega lastniškega modela, ki bi prvič omogočil vstop zunanjim vlagateljem. S tem bi se Real Madrid pridružil globalnemu trendu finanizacije športa, ki že desetletje spreminja podobo evropskega nogometa.
Gre za potezo, ki bi lahko za vedno spremenila strukturo kluba, ki se je doslej ponosno predstavljal kot v celoti v lasti svojih sociosov – članov, ki volijo predsednika, potrjujejo proračun in formalno nadzorujejo usodo "kraljevega kluba".
Pérezov načrt predvideva ustanovitev dveh pravnih subjektov – en bi pokrival nogometne dejavnosti, drugi pa bi upravljal poslovne operacije, stadion, televizijske pravice, sponzorstva in komercialne prihodke. V slednjega bi lahko vstopili zasebni vlagatelji, medtem ko bi sociosi ohranili večinski simbolični nadzor prek osnovne organizacije. Podoben model že uporablja Bayern München, kjer so vlagatelji omejeni na manjšinski delež – in vsi prihajajo iz lokalnega okolja.
Takšna struktura spominja na hibrid med nemškim modelom "50+1" in ameriškimi franšizami. Omogočila bi Realu pridobitev svežega kapitala, ne da bi pri tem – vsaj na papirju – izgubil nadzor.
Nogomet kot korporacija: med trgom kapitala in svete identitete
Perez, ki že leta opozarja, da "model socios ne more več slediti ritmu milijarderskih klubov", išče način, kako bi Real Madrid ostal konkurenčen v dobi državnih skladov iz Savdske Arabije, Katarja in Združenih arabskih emiratov, pa tudi ameriških investicijskih velikanov, kot je Sixth Street, ki so že globoko vpeti v evropski šport.
V zadnjih petih letih je Real že sprejel več oblik zunanjega kapitala. V partnerstvu s Sixth Streetom in Legendsom je klub zagotovil približno 360 milijonov evrov za obnovo stadiona Santiago Bernabéu in ustanovil skupno podjetje, ki upravlja prihodke od koncertov, gostinstva in dogodkov. To je bil v praksi že prvi korak h korporativni preobrazbi, ki jo Perez zdaj želi institucionalizirati.
Vrednost Real Madrida se ocenjuje na okoli 10 milijard evrov, kar ga postavlja ob bok najdražjim ameriškim NFL franšizam, kot so Dallas Cowboys. Ta številka fascinira vlagatelje, a hkrati odpira vprašanje – kaj bi sploh kupovali? Naložba v klub, ki ga ne smejo nadzorovati, kjer o trenerjih, prestopih ali strategiji še vedno odloča odbor, izbran s strani članov, ni model, ki bi povsem zadovoljil Wall Street.
Florentino Perez, najvplivnejši človek svetovnega nogometa. Foto: Bloomberg
Perez pa računa na novo vrsto vlagateljev, tistih, katerih cilj ni "posest kluba", temveč monetizacija njegovega globalnega ekosistema. Bernabéu ni več zgolj stadion, temveč multifunkcionalni kompleks, ki bo letno gostil desetine koncertov, konferenc in komercialnih dogodkov. Madrid s tem vstopa v ligo entertainment konglomeratov, kot je Disney, kjer je nogomet le ena komponenta globalne blagovne znamke.
"Moramo zaščititi naš model, a tudi našo prihodnost," je lani dejal Perez ob napovedi referenduma med člani. "Samo če se odpremo, bomo ostali na vrhu." Kljub temu pa ideja, da bi zunanji kapital dobil vsaj minimalni vpliv na simbol "najčistejšega evropskega nogometa", povzroča nelagodje med tradicionalisti. Za mnoge sociose Real ni investicijski portfelj, temveč kulturna institucija in družbena identiteta Madrida.
Širši kontekst: Superliga, UEFA in novi globalni red
Ideja prihaja v času, ko se Perez, skupaj z Juventusom in Barcelono, znova aktivno zavzema za zagon evropske Superlige, projekta, ki bi klubom omogočil večjo avtonomijo pri prihodkih in zmanjšal odvisnost od UEFA. Odpiranje kapitala investitorjem je logično nadaljevanje te strategije – Real Madrid želi biti korporacija, ki upravlja nogomet, in ne klub, ki ga upravlja nogomet.
Če bi načrt uspel, bi Real postal prvi veliki članski klub v Evropi, ki je institucionalno odprl kapital globalnim vlagateljem, nekaj, kar so nemški klubi dolgo odklanjali, Barcelona pa o tem trenutno ne razmišlja. Za Perezovo generacijo bi to bila končnica projekta, ki se je začel že v 2000-ih z Galácticosi – preoblikovanje Reala v globalni produkt.
Vendar pa bi to hkrati pomenilo konec enega izmed zadnjih romantičnih stebrov športa: ideje, da si navijači lahko resnično lastijo najuspešnejši klub v zgodovini. Ne glede na izid v Madridu nič več ne bo enako. Če sociose odobrijo reformo, Santiago Bernabéu ne bo več zgolj dom "kraljevskega kluba", temveč tudi tržna platforma za institucionalne vlagatelje, sklade in blagovne znamke, ki iščejo svoj delež v najmočnejši športni blagovni znamki na svetu.
Perez, ki Real vidi kot "zadnjo veliko neprivatizirano korporacijo v svetu športa", bi s tem napisal zaključno poglavje nekega obdobja, v katerem so bili navijači lastniki, klub pa ideja.
.webp){kind=icon}
