Poletni prestopni rok leta 2025 bo ostal zapisan kot najdražji v zgodovini. Skupna poraba klubov na svetovni ravni je presegla 8,8 milijarde evrov, s čimer je padel prejšnji rekord, samo angleška Premier liga je presegla mejo 2,6 milijarde evrov. Takšna številka ne priča le o rasti cen igralcev, ampak tudi o vse močnejšem rivalstvu med največjimi ligami, kjer se finančni razkorak med Premier ligo in ostalimi še naprej povečuje.
Poletja niso zaznamovali le ogromni zneski, ampak tudi načini, kako so bili prestopi strukturirani. Pravila finančne vzdržnosti, ki jih evropska nogometna zveza uvaja s strožjim nadzorom, so klube prisilila v kreativne modele plačevanja.
Preberi še
Vplivnež ruši večni televizijski monopol, prenosi Bundeslige se selijo na YouTube
Prva večja evropska liga odpira svoja vrata ustvarjalcem vsebin.
31.08.2025
Prestopni rekorderji: kdo so in za koliko tuji klubi kupujejo slovenske nogometaše?
Prestopna vrednost 10 najdražjih slovenskih nogometašev se giblje pri 300 milijonih evrov.
19.08.2025
Ruanda in DR Kongo: Milijoni za evropski nogomet, revščina doma
Ruanda in DR Kongo sponzorirata evropske velikane, kot so Arsenal, PSG, Bayern in Milan.
09.08.2025
Prestop Benjamina Šeška: milijoni tudi za slovenske klube
Angleški klub bo za 22-letnika odštel 85 milijonov evrov.
08.08.2025
Po Ligi prvakov – bitcoin: PSG spreminja pravila nogometnega posla
Francoski nogometni gigant Paris Saint-Germain je na Bitcoin konferenci v Las Vegasu objavil, da ima klub v bilanci 120 bitcoinov, ki so trenutno vredno okoli 14,5 milijona dolarjev.
01.08.2025
Namesto enkratnih nakazil so vse pogostejša obročna plačila, krediti z obveznim odkupom ter izjemno dolge pogodbe, ki omogočajo, da se amortizacija razdeli na šest ali sedem let. Tako je finančni inženiring postal enako pomemben kot športni vidik pri odločitvi za pripeljavo določenega igralca.
Spremembe v strategiji klubov
Analiza letošnjega poletja kaže jasno spremembo v starosti najbolj iskanih igralcev. Medtem ko so klubi v preteklosti pogosto plačevali premijo za uveljavljene zvezdnike, starejše od 27 let, se je fokus zdaj preusmeril na starostno skupino med 21 in 26 let. Takšni igralci imajo še prostor za razvoj, hkrati pa so dovolj zreli, da takoj naredijo razliko na igrišču.
Oba prestopa, v režiji Liverpoola, simbolizirata, kako Premier liga še vedno ostaja absolutno središče trga. V istem slogu je bil izveden tudi posel s Hugom Ekitikejem. Cena je dosegla 92 milijonov evrov, to pa je dodatno potrdilo trend koncentracije kapitala v Angliji. Nemčija in Španija nista stali ob strani. Bayern München je vložil 75 milijonov evrov v Luisa Díaza, Real Madrid pa je poskrbel za zgodnejši prihod Trenta Alexandra-Arnolda za simboličnih deset milijonov evrov, da bi ga pravočasno registriral za novo svetovno klubsko prvenstvo.
Bundesliga vzgaja, Premier liga pobira
Nemški klubi vse pogosteje igrajo vlogo "gojišča" talentov, ki nato končajo v Angliji. Leverkusen je unovčil Wirtza, Leipzig je dosegel ogromen zaslužek z Benjaminom Šeškom, medtem ko je Eintracht Frankfurt izkoristil priložnost in poslal Ekitikeja v Premier ligo.
Takšna dinamika potrjuje, da Bundesliga vse pogosteje deluje kot razvojna in prodajna liga, medtem ko Premier liga postaja absorber največjih zvezd in proračunov.
Obenem je opazen tudi selektivnejši pristop španskih in italijanskih klubov. Real in Barcelona si finančno ne moreta več privoščiti tekmovanja z Angleži v vsakem poslu, zato ciljata na posamezne ključne igralce. Arsenal je imel v tem smislu posebej aktivno poletje, saj je porabil več kot 200 milijonov evrov za kombinacijo zvezd, kot so Zubimendi, Eze in Gyökeres.
Regija Adria: kontinuiteta izvoza talentov
Za nogometne države Balkana je to poletje še enkrat potrdilo status pomembnega bazena talentov. Največji posel je pripadel Slovencu Benjaminu Šešku, ki je za 85 milijonov evrov, vključno z bonusi, prestopil iz RB Leipziga v Manchester United. S tem je postal ključen dokaz, da angleški klubi v mladih napadalcih iz kontinentalne Evrope vidijo dolgoročne rešitve.
Hrvaška prav tako ni izostala. Martin Baturina je iz zagrebškega Dinama prestopil v ambiciozni italijanski Como za 25 milijonov evrov, vključno z bonusi. Ta posel še enkrat dokazuje, da v tržno tekmo vstopajo tudi klubi zunaj petih največjih lig, če imajo za seboj resne investitorje.
Srbija je imela dvojni vpliv. Vanja Milinković-Savić je prestopil iz Torina v Napoli prek konstrukcije kredita z obveznim odkupom, skupne vrednosti 21,5 milijona evrov, medtem ko je prestop Andrije Maksimovića v RB Leipzig vreden okoli 14 milijonov evrov. Posebej zanimiv je primer Maksimovića, najstnika, ki se popolnoma ujema z Leipzigovo strategijo zgodnjega prepoznavanja potencialnih vezistov iz regije in njihovega razvoja v okolju Bundeslige.
Bosna in Hercegovina je dobila novega predstavnika v Ligi prvakov, saj je Amar Dedić prestopil v Benfico. Čeprav znesek uradno ni bil objavljen, portugalski in avstrijski viri ocenjujejo, da znaša med 10 in 12 milijonov evrov.
Pomembno mesto za regijo
Rekordne številke, zapletene finančne konstrukcije in vse večja konkurenca med ligami so zaznamovali poletje 2025. A tisto, kar ostaja enako fascinantno, je dejstvo, da regija Adria v tem globalnem kontekstu še vedno zaseda pomembno mesto. Od Šeška v Manchesteru, prek Baturine v Comu, do Maksimovića v Leipzigu in Dedića v Benfici – regija še naprej igra pomembne vloge na globalnem nogometnem trgu.
V obdobju, ko denarja nikoli ni bilo več, prav ti primeri potrjujejo, da se vrednost ne meri samo v milijardah, ampak tudi v sposobnosti regije, da vedno znova ustvari igralce, pripravljene za največji oder.
.webp){kind=icon}
