Ko športni direktor Eintrachta Frankfurta razlaga, zakaj klub zaposluje kar dva strokovnjaka za spanje – enega stalno, drugega občasno –, izhaja iz preproste trditve: "Ni razvoja igralca brez vsakodnevne, dosledne izvedbe na najvišji ravni." Tega pa ni brez zdravja, počitka in stabilnega okrevanja. Po njegovi logiki vlaganje v medicino, prehrano in spanje ni strošek, temveč pogoj, da igralec ostane na voljo in da se njegova tržna vrednost neprestano povečuje.
Ta premik je pomemben. Strokovnjak za spanje ni več "modni dodatek" sodobnemu klubu, temveč del iste infrastrukture, ki upravlja poškodbe, obremenitve in dolgoročno zdravje igralcev. Nogomet je počasi prišel do točke, ko sta spanje in okrevanje postala enako pomembna kot kondicijski trening.
V športu se je ta vloga pojavila kot kombinacija športne znanosti, medicine in psihologije. Najbolj znani pionir je Anglež Nick Littlehales, ki je konec 1990-ih prvi uvedel resne protokole spanja v Manchester United, kasneje pa je delal z Realom Madridom, angleško reprezentanco in številnimi drugimi vrhunskimi ekipami. Njegovo delo je pokazalo, da je mogoče spanje obravnavati kot spremenljivko zmogljivosti – nekaj, kar se meri, analizira in spreminja, ne pa kot zasebno navado, ki jo klubi tolerirajo ali ignorirajo.
Za njim prihaja nova generacija strokovnjakov, kot je Anna West, ki že vrsto let dela pri Brentfordu in s športnim načrtovanjem spanja ter rutin poskuša stabilizirati okrevanje igralcev v enem najbolj dinamičnih klubov Premier lige.
Kaj "sleep ekspert" pravzaprav dela?
Čeprav zveni abstraktno, je vloga zelo konkretna. Vse se začne z diagnostiko – kako igralci spijo, kako dolgo, kako težko zaspijo po poznih tekmah, kolikokrat se prebujajo med nočjo. Pri tem se uporabljajo vprašalniki, pogovori in vse pogosteje nosljive naprave, ki merijo kakovost spanja in variabilnost srčnega utripa.
Na tej osnovi se gradijo individualne rutine. Pri nekaterih igralcih je cilj podaljšati spanje iz petih ali šestih ur na najmanj sedem. Pri drugih je težava v tem, da zaporedne tekme in potovanja popolnoma porušijo cirkadiani ritem. Strokovnjak za spanje tu nastopi kot arhitekt okrevanja – uravnava čas spanja, načrtuje kratke dnevne počitke, prilagaja svetlobo, hrup, temperaturo in navade pred spanjem.
To delo pogosto presega meje strokovnega štaba. Sleep eksperti sodelujejo s temi menedžerji pri izbiri hotelov in urnikov potovanj, s fizioterapevti glede tveganja poškodb, z nutricionisti zaradi kofeina in sladkorja ter s športnimi psihologi v primerih tesnobe ali nespečnosti. Kapetan Brentforda Christian Nørgaard je nedavno opisal, kako mu je prav delo s sleep coachem pomagalo izstopiti iz kroga odvisnosti od uspavalnih tablet – težave, ki je, kot danes vemo, veliko bolj razširjena, kot nogomet priznava.
Zakaj je spanec postal pomembna tema modernega nogometa?
Novi val znanstvenih raziskav je spremenil percepcijo. Študije kažejo, da ima več kot polovica elitnih športnikov resne težave s spanjem. Pomanjkanje spanja povečuje tveganje za poškodbe, upočasnjuje regeneracijo, slabi reakcije in odločanje. V športu, kjer sezona traja 60 ali več tekem, kjer se potuje skozi različne časovne pasove in se tekme igrajo ob 21.00 ali 22.00, je spanje prva stvar, ki razpade.
To postaja tudi poslovni problem. Če igralec v sezoni izpusti 10 tekem zaradi mišičnih poškodb, povezanih z utrujenostjo, klub izgubi minute na igrišču, točke, premije in potencialno tržno valorizacijo igralca. Sleep ekspert je zato poceni intervencija za mnogo dražjo težavo.
Frankfurtov dvojni model – en interni in en zunanji strokovnjak – signalizira resnost pristopa. To je klasična struktura, ki jo klubi uporabljajo, ko želijo, da znanje ostane v hiši, a da hkrati obdržijo fleksibilnost za specifične projekte. Za klub, ki je v zadnjih treh letih razvil in valoriziral igralce, kot sta Kolo Muani ali Marmoush, je takšna skrb za spanje del širše filozofije – optimizirati vse, kar vpliva na razvoj, in zaščititi lastno premoženje.
Podobno razmišlja tudi Brentford, ki je z minimalnim proračunom ustvaril klub, znan po rigoroznem pristopu k podrobnostim. V njihovem primeru je bil spanec ena od teh podrobnosti – in tista, ki se je izkazala za izjemno vplivno.
Ekonomika spanja: strošek enega strokovnjaka, vrednost celotne ekipe
Za klub iz Bundeslige ali Premier lige je letni strošek za enega sleep eksperta primerljiv s plačo povprečnega rotacijskega igralca.
Potencialni donos pa je ogromen – manj poškodb, hitrejša regeneracija in več razpoložljivih minut za najdražje igralce. Vsak dodaten odstotek performansa v nogometu ima svojo ceno in svoje posledice: v točkah, bonusih, TV denarju in na koncu v prestopih.
Klubi, ki to razumejo, vidijo spanec ne kot zasebno zadevo igralcev, temveč kot strateški vir. Eintracht in Brentford sta le najvidnejša primera, a vse več klubov v Evropi tiho vlaga v isto logiko – če želiš biti konkurenčen, ne moreš ignorirati tistega, kar se dogaja v eni tretjini dneva.
.webp){kind=icon}
