Med prvimi dvajsetimi nogometnimi klubi po prihodkih je devet angleških klubov, trije španski, trije francoski in trije italijanski klubi ter le dva nemška. To družbo vsako leto v svoji Football Money League raziskavi secira svetovalno podjetje Deloitte. Zadnja izdaja ponuja nekaj zelo zanimivih trendov.
Lanska sezona se je zapisala v zgodovino kot prva, v kateri je en sam klub – Real Madrid – ustvaril prihodke, ki so presegli milijardo evrov. Finančna rast kraljevega kluba temelji na prenovljenem in razširjenem stadionu Santiago Bernabéu, ki je prinesel znatno povečanje prihodkov od vstopnic in komercialnih dejavnosti v primerjavi s prejšnjo sezono.
Za Realom je reden seznam "osumljencev". Med prvimi petimi sta še dva kluba iz Manchestra, PSG in Bayern. AC Milan je presenetljivo najbogatejši italijanski klub, prvi pod črto pa je Brighton.
Preberi še
Savdijci razkrivajo, zakaj vlagajo v šport: "Odporen je na krize"
Nogomet je v središču savdske strategije, samo v eni sezoni so v okrepitve vložili milijardo evrov.
26.01.2025
Regionalni vodnik po nakupu športnega kluba
Srbija ter BiH še nista dokončno definirali lastninskega sistema v športu.
19.01.2025
Moneyball v nogometu in na borzah – kako najti skrite dragulje
Warren Buffett in strategije novo uspešnih klubov v Angliji.
04.01.2025
Bournemouth je uspešnica Premier lige, to je zgodba za tem
Bournemouth presega vsa pričakovanja.
01.01.2025
V sezoni 2023/24 je povprečni klub, zajet v Deloittovo raziskavo, ustvaril 560 milijonov evrov prihodkov. Od tega je 244 milijonov evrov (44 odstotkov) komercialnih prihodkov, 213 milijonov evrov (38 odstotkov) prihodkov od televizijskih pravic in 103 milijone evrov (18 odstotkov) prihodkov na dan tekme.
Najhitreje rastoči vir prihodkov so bili prihodki na dan tekme (11-odstotno povečanje), kar je posledica povečanja kapacitet stadionov, cen vstopnic in premium ponudbe na stadionih.
Prednostna naloga je posodobitev stadiona
S komercialnimi prihodki v višini 4,9 milijarde evrov je komercialni segment že drugo leto zapored ostal največji vir prihodkov za klube v raziskavi, saj predstavlja 44 odstotkov vseh prihodkov. Desetodstotna rast v primerjavi s preteklim letom je predvsem posledica povečanega števila nenogometnih dogodkov, izboljšane maloprodaje in rasti prihodkov od sponzorstev.
Več nogometnih klubov je na svojih stadionih gostilo velike športne dogodke, kar je še povečalo njihove komercialne prihodke. Tako so nekateri francoski klubi imeli koristi od Svetovnega prvenstva v ragbiju 2023, nemški klubi pa od Eura 2024.
Zavedanje zanesljivosti in potencialne rasti prihodkov, ki jih ustvarijo stadioni, je pripeljalo do tega, da je polovica klubov denarne lige načrtovala prenove stadionov do leta 2025. Barcelona in Manchester City gradita stadiona, Manchester United pa raziskuje možnosti za prenovo Old Trafforda.
Športni uspeh povečuje komercialne prihodke
Osem opazovanih klubov je poročalo o boljši maloprodajni uspešnosti, kar je poudarilo njihovo sposobnost, da izkoristijo vrednost blagovne znamke in športni uspeh za povečanje komercialnih prihodkov. To nakazuje, da klubi vse bolj prevzemajo nadzor nad vrednostno verigo prodaje blaga, kar bi lahko bil pokazatelj, kako se bo poslovni model nogometnih klubov razvijal v prihodnosti.
Prihodki od TV-pravic so v minuli sezoni ostali enaki, saj je vseh pet prvoligašev ostalo v enakih pogodbah kot prej. Pet glavnih lig naj bi zaradi dolgoročnih pogodb za domače televizijske pravice, ki bodo trajale vsaj do leta 2027, vstopilo v obdobje razmeroma stabilnih prihodkov od oddajanja. Še posebej zanimivo je, da je Premier liga novembra objavila načrte za ustanovitev lastnega medijskega podjetja, kar bi lahko pomenilo razvoj njenega poslovnega modela.
Obstaja jasna razlika v modelih ustvarjanja prihodkov med obema polovicama Deloittovega seznama za sezono 2023/24. Za klube, ki se uvrščajo med prvo deseterico, komercialni prihodki predstavljajo prevladujoč vir prihodkov, saj predstavljajo 48 odstotkov vseh prihodkov klubov. Nasprotno pa so za klube od 11. do 20. mesta ključni vir dohodka televizijske pravice, ki predstavljajo 47 odstotkov njihovih prihodkov.