Regionalni vodnik po nakupu športnega kluba

Potencialni investitor, ki razmišlja o vlaganju ali nakupu športnega kluba v regiji Adria, nima prav nobenega razloga, da bi razmišljal o Bosni in Hercegovini, je prepričan nekdanji nogometni reprezentant te države, ki je že 20 let uspešen poslovnež. Pomanjkanje zakonodaje, slaba davčna politika, pomanjkanje kadrov in infrastrukture so le nekateri izmed razlogov.

V BiH si investitorji namreč ne morejo izplačati dobička. Nogometni klub Sarajevo je zasebnega investitorja dobil leta 2013, ko se je malezijski poslovnež Vincent Tan, znan tudi kot lastnik Cardiff Cityja, odločil vložiti v klub. Ta mejnik je Sarajevu omogočil pomembno finančno podporo, modernizacijo in profesionalizacijo kluba. Tan je kupil večinski delež in z leti vlagal v razvoj infrastrukture, mladinske zmogljivosti in okrepitve ekipe.

Ker so športni klubi v BiH po zakonu lahko le združenja državljanov, si je Tan kupil večinske pravice odločanja v skupščini kluba, kar je malce frankensteinovska rešitev, ni pa redkost v regiji.

Hrvaška ima družbo z omejeno odgovornostjo

Pred 18 leti je Hrvaška z novim zakonom o športu klubom omogočila, da postanejo ne le društva državljanov, ampak tudi delniške družbe – športne delniške družbe. Priložnost sta izkoristila Osijek in Rijeka, ki sta s pomočjo tujih vlagateljev zmanjšala zaostanek za velikim dvojcem Dinamo in Hajduk.

NK Osijek je v večinski lasti Lorinca Meszarosa in Ivana Meštrovića, ki sta klub prevzela leta 2016. Mészáros je madžarski podjetnik in nekdanji župan majhnega mesta Felcsút. Velja za enega najbogatejših ljudi na Madžarskem ter tesnega sodelavca in prijatelja premierja Viktorja Orbana. Madžarska investicija v Slavoniji je prinesla tudi nov stadion Opus Arena, vreden 65 milijonov evrov. Gradnja stadiona, trenutno najmodernejšega in najlepšega v regiji, je bila financirana skoraj izključno z madžarskim denarjem.

HNK Rijeka je leta 2012 prek svojega podjetja Social Sport Foundation prevzel italijanski podjetnik Gabriele Volpi. Posledica tega so finančna stabilnost in športni uspehi, predvsem največji klubski uspeh – naslov prvaka 2016/17.

NK Celje

 

Srbija še vedno nima popolnega pravnega okvira

Situacija v Srbiji je bolj podobna kot v BiH. V Srbiji je večina športnih klubov registriranih kot združenj državljanov, kar pomeni, da formalno niso v zasebni lasti. Nekateri klubi pa delujejo pod zasebnim vodstvom ali pa imajo zasebne investitorje. Primera takih klubov sta FK Čukarički in FK Voždovac.

Kljub tem primerom proces privatizacije športnih klubov v Srbiji ni bil sistematično izveden. Čeprav je bil zakon o športu sprejet leta 2016, ni podrobneje uredil vprašanja lastninjenja, temveč je določil, da bo družbeno ali javno lastnino in kapital urejal poseben zakon, ki še ni bil sprejet.

Slovenija ima v športu družbo z omejeno odgovornostjo

V Sloveniji je večina športnih klubov organiziranih kot združenje državljanov ali družba z omejeno odgovornostjo, kar omogoča določeno stopnjo zasebnega lastništva oziroma upravljanja.

NK Maribor je eden najuspešnejših nogometnih klubov v Sloveniji, čeprav je formalno registriran kot podjetje, ima elemente zasebnega upravljanja. KK Cedevita Olimpija je nastala z združitvijo ljubljanske Olimpije in zagrebške Cedevite. Klub ima močno zasebno podporo, še posebej glede na lastniško strukturo Cedevite pred združitvijo. RK Celje Pivovarna Laško je rokometni klub z dolgoletno tradicijo in pokroviteljstvom Pivovarne Laško, ki zagotavlja stabilno financiranje in elemente zasebnega upravljanja.

Makedonija: Vsi prvoligaši morajo biti delniške družbe

Makedonci so to preprosto uredili. Po zakonu o športu mora biti vsak klub, ki je del najvišjega tekmovalnega ranga v vseh športih, delniška družba, vsi ostali pa so lahko registrirani tudi kot trgovske družbe. Zakon o delniških družbah torej določa pogoje za kakršno koli naložbo v enega od makedonskih športnih klubov, kot velja za vse ostale delniške družbe.

Obstaja nekaj izjem, kot na primer odbojka, predvsem zaradi manjšega zanimanja za vlaganje v te klube. Zaradi tega ni obvezno, da so klubi delniške družbe, da se ne izpostavljajo dodatnim višjim stroškom. Sicer pa je za ustanovitev novega kluba najprej treba pridobiti dovoljenje ministrstva za šport za opravljanje športne dejavnosti.

Namišljeni investitor z začetka zgodbe bi verjetno izbral Hrvaško kot najboljše mesto za vlaganje v šport v regiji Adria. Obstajata zakonska ureditev in ustaljena praksa, država pa ima pomembno mesto na športnem zemljevidu na klubski ravni.

Na drugem mestu v našem "Easy of Doing Business in Sports Index" bi bila gotovo Slovenija, nekoliko za prvo. Obe državi sta del Evropske unije, kar ima samo po sebi svojo težo pri investiranju. Makedonska pravna rešitev se zdi enostavna in to je vsekakor plus. Srbija in BiH žal zaostajata z zakonodajo.

S pomočjo Mirjane Joveske.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar