Kako lahko usoda angleškega prvoligaša zagreni odnose med evropsko in bližnjevzhodno silo

Leta 2008 je družba zasebnega kapitala Abu Dhabi United Group, ki je v osebni lasti šejka Mansurja bin Zajeda al Nahjana, člana kraljeve družine Abu Dabija in podpredsednika Združenih arabskih emiratov (ZAE), prevzela povprečnega angleškega prvoligaša iz sredine lestvice Manchester City.

Od arabskega prevzema je nogometni klub iz severne Anglije osvojil skupno 25 trofej – neverjeten dosežek za moštvo, ki je desetletja ostajalo pod pričakovanji in je v 114 letih obstoja pred prihodom novega vodstva osvojilo le 12 lovorik, vključno z le dvema naslovoma angleškega prvaka.

A odmevni prevzem, ki je odprl vrata evropskim nogometnim akvizicijam naftnih monarhij Perzijskega zaliva, in novi uspehi Cityja iz Manchestra so dodatno pritegnili pozornost regulatorjev in podrobnejši pogled njegovih finančnih poslov.

Tako šesti klub po višini prihodkov v svetu nogometa glede na podatke svetovalne družbe Deloitte čaka na razsodbo v zvezi s 115 obtožbami zaradi domnevnih kršitev finančnih pravil Premier lige po štiriletni preiskavi.

Kršenje finančnega ferpleja

Začetki primera segajo v marec 2019, ko je Premier liga uvedla preiskavo po objavi dokumentov platforme Football Leaks v nemškem časniku Der Spiegel. Ti so nakazovali, da naj bi City napihoval vrednost nekaterih sponzorskih pogodb ter tako zaobšel Uefina pravila finančnega ferpleja. Pri tem naj bi sodelovali podjetji iz Abu Dabija Etihad Airways in Etisalat, povezani z državo.

Uefa je Cityju sprva izrekla dveletno prepoved nastopanja v evropskih tekmovanjih, vendar je Mednarodno športno razsodišče leta 2020 kazen razveljavilo. Premier liga je nato februarja 2023 vložila 115 obtožb, ki zajemajo devetletno obdobje. Med drugim se nanašajo na domnevno posredovanje netočnih finančnih podatkov, kršitve pravil o dobičkonosnosti in vzdržnosti ter nesodelovanje v preiskavi.

Drugi angleški nogometni težkokategorniki, med njimi Arsenal, Liverpool, Manchester United in Tottenham, naj bi si že leta 2024 zagotovili pravico do morebitnih odškodninskih zahtevkov, če bo City spoznan za krivega. Nekateri klubi domnevno ocenjujejo, da bi lahko njihove izgube presegle sto milijonov funtov, je pred dnevi poročal britanski BBC.

Tekmeci so še posebno nezadovoljni, ker City kljub odprtemu postopku nadaljuje obsežno porabo. Klub je letos poleti za okrepitve namenil 151 milijonov funtov, od vložitve obtožb februarja 2023 pa skoraj 700 milijonov. V tem obdobju je osvojil tudi šest pomembnih lovorik, medtem ko liga in drugi klubi še vedno čakajo na razplet primera.

Neodvisna komisija sodbe še ni objavila, čeprav je od konca disciplinske obravnave minilo več kot leto in pol, od vložitve obtožb pa tri leta in pol. City ves čas zanika nepravilnosti. Nezadovoljstvo so neuradno izrazili tudi predstavniki drugih angleških prvoligašev. Nekateri menijo, da bi morala liga vzpostaviti učinkovitejši sistem za hitrejše reševanje takšnih sporov. Skrb povzročajo tudi visoki stroški procesa.

Premier liga je pred kratkim kaznovala tudi druge prvoligaše. Everton je bil zaradi dveh kršitev finančnih pravil kaznovan z odvzemom točk, enaka kazen pa je doletela Nottingham Forest. Oba postopka sta se končala precej hitreje.

Premier liga je letos zaključila tudi primer proti Chelseaju zaradi nepravilnosti iz obdobja nekdanjega lastnika Romana Abramoviča. Klub je priznal neprijavljena plačila agentom v skupni vrednosti 47,5 milijona funtov ter bil kaznovan s kaznijo v višini 10,75 milijona funtov in pogojno prepovedjo registracije novih igralcev.

Bloomberg Mercury

 

Ko se vmešajo državniki

Usoda Manchester Cityja in morebitne kazni zaradi kršenja ligaških in Uefinih pravil bi lahko poslabšale odnose med Združenimi arabskimi emirati in Združenim kraljestvom, ki je to poletje dobilo novega premierja, nekdanjega župana širšega Manchestra in tudi samega velikega nogometnega navdušenca Andyja Burnhama.

Burnham je bil devet let župan mesta na severu Anglije, medtem ko je lastnik Manchester Cityja brat predsednika Združenih arabskih emiratov šejka Mohameda bin Zajeda. Konec julija sta se pogovarjala po telefonu, pri čemer je bil na dnevnem redu tudi Manchester City, je avgusta poročal Bloomberg.

Po navedbah virov agencije uradniki iz Združenih arabskih emiratov opozarjajo, da bi negativen izid procesa proti klubu lahko škodoval bilateralnim odnosom med bližnjevzhodno monarhijo in Otokom. Če bo klub spoznan za krivega, bi lahko Manchester Cityju grozile globe, odvzem naslovov in celo izključitev iz Premier lige.

Odnosi med ZAE in Združenim kraljestvom so precej tesni in vse bolj strateški, temeljijo pa predvsem na obrambnem sodelovanju, trgovini ter obsežnih emiratskih naložbah v britansko infrastrukturo, tehnologijo, biomedicino in obnovljive vire energije. Državi sta se aprila dogovorili o poglobitvi sodelovanja na področjih zunanje politike, varnosti, umetne inteligence in energetskega prehoda, njune gospodarske vezi pa je dodatno okrepil prostotrgovinski sporazum med Združenim kraljestvom in zalivskimi državami.

Odnosi med Londonom in Abu Dabijem so se v zadnjih mesecih še okrepili. Britanska vojska je namreč ob vojni v Iranu in iranskih napadih na zalivske monarhije v regijo napotila letalske sile, da bi okrepila njihovo obrambo. Tesne vezi imajo tudi globoke zgodovinske korenine, saj so bile številne zalivske monarhije v preteklosti tudi protektorati britanske krone.

ZAE so hkrati vložili milijarde v prenovo vzhodnega Manchestra, med drugim v socialna stanovanja in športno infrastrukturo, odtis emiratov na Otoku povzema Bloomberg. To je pomembno tudi za novega premierja, ki obljublja razvoj severne Anglije. Kot župan Manchestra je denimo večkrat pohvalil emiratske investicije v mesto in kritiziral upravljanje Premier lige ter klubu obljubil podporo.