David in Urban med počitnicami delala v tujini; kaj sta se naučila?

Čeprav na trgu dela krvavo primanjkuje delavcev, številni mladi razmišljajo, da bi si poiskali priložnostno delo v tujini. "Mladi se največkrat odpravijo na delo v tujino zaradi kombinacije zaslužka, kariernih priložnosti in potovanj. Zainteresirane še vedno najbolj pritegne neka popolnoma nova izkušnja v tujini, razširitev obzorij in spoznavanje novih kultur," o razlogih, zakaj se mladi odpravljajo na delo v tujino, pove Jan Majdič, vodja programov za mlade pri Nomagu, ki je programe dela v tujini uvedel pred več kot 20 leti.

Mladi se lahko na različne programe prijavijo vse leto, za denimo poletno delo v ZDA, ki je tudi najbolj priljubljeno, so prijave možne med oktobrom in marcem. Program omogoča največ štirimesečno delo na številnih lokacijah po državi, študentom pa vnaprej uredijo sezonska delovna mesta v turizmu, kjer lahko skozi delo spoznajo vrstnike iz vsega sveta, izkusijo ameriško kulturo in izpilijo znanje angleščine, poleg tega pa še dobro zaslužijo, našteva Majdič. 

Po epidemiji se je zanimanje za njihove programe nekoliko zmanjšalo, a se v zadnjih dveh letih mladi ponovno odločajo za delo v tujini, pravijo. Svoji izkušnji sta nam zaupala David, ki je delal v ZDA, in Urban, ki si je delo poiskal na Novi Zelandiji. 

 

David odšel na delo v ZDA 

David Jovanović iz Jesenic se je leta 2022 na poletno delo odpravil v ZDA, kjer je štiri mesece delal kot turistični vodič v olimpijskem parku v zvezni državi Utah. Za poletno delo v ZDA se je odločil, ker je od nekdaj želel obiskati ZDA, a za to kot povprečen študent ni imel ne časa ne denarja.  

Osebni arhiv

 

"Moj delovnik je bil običajno od devete do šeste. Delal sem na prostem na različnih adrenalinskih aktivnostih, kjer sem usmerjal in informiral obiskovalce ter zagotavljal varnost. Pred začetkom dela je vsak delavec prejel tudi obsežen trening po aktivnostih, odnosi tako z obiskovalci kot tudi s sodelavci in delodajalcem pa so bili zelo sproščeni in prijateljski. Brez težav sem se dogovoril, ko sem potreboval proste dni zaradi potovanj. Delovno okolje je bilo vrhunsko, saj sem bil del sproščenega in neprestano aktivnega okolja, na svežem zraku in nadmorski višini nad dva tisoč metri," pove David o delovni izkušnji v ZDA.

Z navajanjem na tujo kulturo David ni imel težav – problematično je bilo prilagajanje na trikrat višjo nadmorsko višino. Zanimivi so mu bili pripadniki mormonske veroizpovedi, ki je dominantna vera te zvezne države. O Američanih meni, da so zelo prijazni in komunikativni, presenetile so ga le cene zdrave hrane, zelo dolge razdalje in slaba kava.

Kaj pa plačilo

Med slovensko in ameriško plačo so razlike precejšnje, pravi David. "Plača je v ZDA boljša v absolutnem smislu, hkrati pa so davki na zaslužek nižji," pove. Njegova postavka je bila 15 ameriških dolarjev na uro. "S tem seveda ne moreš obogateti, saj so v ZDA v povprečju višji življenjski stroški kot v Sloveniji. Če je tvoj motiv zaslužek, ni treba za to iti čez lužo, dovolj je, če greš v Švico ali Luksemburg. S poletnim delom je lažje prepotovati ZDA in pri tem spoznavati ljudi ter si ustvariti ogromno spominov."

"Vsekakor je to dobra izkušnja že z vidika utrjevanja angleščine in spoznavanja nove kulture. Verjamem tudi, da marsikdo lahko pridobi samozavest in postane bolj iznajdljiv. Če si dovolj zgovoren, lahko pridobiš veliko pomembnih stikov za kariero in s tem razširiš svoje omrežje povezav, ki ti lahko v prihodnje odprejo marsikatera vrata. Kot ekonomist se zavedam, da je Amerika, kar se tiče poslovnega sveta in idej, veliko bolj odprta kot Evropa," še pove David o popotnici za nadaljnjo karierno pot.

Urban službo poiskal na Novi Zelandiji

Urban Hlade iz okolice Maribora se je na delo v tujino odpravil na Novo Zelandijo, kjer je tri mesece delal v vinski kleti Forrest wines. Ker prihaja iz vinarske družine, mu delo ni bilo tuje. Delal je vse od sprejema grozdja do konca vinske fermentacije in priprave vina.

Osebni arhiv, Urban Hlade.

 

"Zjutraj sem prišel v klet in z glavnim enologom šel skozi vse mošte, ki so fermentirali. Preverila sva sladkor, alkoholno stopnjo in ali poteka vse v skladu z zadanimi cilji," opiše Urban svoj delovnik.

Novo Zelandijo si je izbral zato, ker je država zelo podobna Sloveniji – tako v vinskem svetu kot tudi v naravnih danostih. Že od nekdaj si jo je želel obiskati, svoj čas v državi pa je izkoristil za pridobivanje novih znanj v vinarstvu in potovanja. "Zelo hitro se prilagodiš na novo okolje. Kultura in način življenja sta zelo podobna britanskemu, ljudje pa so zelo odprti, zgovorni in pomagajo na vsakem koraku," še pove Urban. Meni, da mu je novozelandska izkušnja dala veliko. Pridobil je nov način razmišljanja in ideje, ki jih namerava vključiti na svoji poslovni poti.

"Da sem našel ustreznega vinarja, je bilo treba poslati veliko e-sporočil, saj so mnogi že hitro zasedeni, sploh tisti manjši. Vendar ko imaš enkrat poznanstva, je vse veliko lažje in se ti odprejo vrata novih vinskih kleti. Postopek za novozelandski vizum je dokaj preprost, moraš pa biti hiter, saj so mesta omejena. Zdaj, ko sem v postopku pridobivanja vizuma za Avstralijo, se soočam z veliko večjimi težavami; več je birokracije, a tudi to bom rešil."

Nasvet za mlade

"Ne smete se bati stopiti iz območja udobja. Sam sem se držal nasveta Iva Boscarola, ki je dejal, da je treba starše prepričati, da vam pomagajo pri nakupu enosmerne letalske vozovnice v svet, kjer si pridobimo izkušnje, in prej ali slej se bo našlo slovensko podjetje, ki bo plačalo vozovnico v domovino," zaključi Urban.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar