Šef Ryanaira o privlačnosti Hrvaške za nove letalske povezave

Hrvaška bi lahko bila med državami, ki bodo imele korist od britanske davčne politike. Izvršni direktor Ryanaira Michael O’Leary je namreč sporočil, da bo največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik del svojih zmogljivosti preusmeril iz Združenega kraljestva v države, ki – kot pravi – "ne kaznujejo rasti" z dodatnimi dajatvami na letalski promet, med katerimi je tudi Hrvaška.

V pogovoru za Bloomberg je O’Leary ostro kritiziral napovedano zvišanje pristojbine Air Passenger Duty (APD), ki jo plačajo vsi potniki na odhodnih letih iz Združenega kraljestva.

"Države, kot so Švedska, Hrvaška, Madžarska in Italija, so ukinile okoljske dajatve na letalski promet, saj so ugotovile, da upočasnjujejo gospodarsko rast. Zato zdaj beležijo močan porast prometa. Mi svoje zmogljivosti preusmerjamo na ta tržišča," je dejal.

Dodal je, da obstajajo tudi države, ki – kot se je izrazil – "še vedno ne razumejo osnovne logike rasti". "To so, rekel bi, neumni Nemci, neumni Francozi in Rachel Reeves, britanska finančna ministrica, ki je bila izvoljena z obljubo o gospodarski rasti, zdaj pa zvišuje davke na letenje," je dejal v svojem značilno ostrem tonu.

Po njegovih besedah to le potrjuje, da Reeves "nima pojma, kako spodbuditi gospodarsko rast".

O’Leary grozi z umikom dela flote iz Združenega kraljestva

Po njegovih besedah bo zvišanje APD-ja povzročilo, da bodo britanska regionalna letališča izgubila promet, medtem ko bodo letališča v drugih državah beležila rast.

"Če se bo pristojbina še enkrat zvišala, bomo preprosto umaknili približno deset odstotkov flote – približno pet milijonov sedežev na leto – in jih preusmerili tja, kjer vlade spodbujajo promet in zaposlovanje, namesto da ga kaznujejo," je dejal šef Ryanaira.

O’Learyjeve izjave prihajajo po tem, ko je Ryanair že oktobra zmanjšal zimske kapacitete v Nemčiji za 800 tisoč sedežev in ukinil 24 linij do devetih letališč, med drugim v Hamburgu, Dortmundu in Leipzigu. Takrat je družba sporočila, da so visoki davki in stroški dostopa naredili Nemčijo "nekonkurenčno" v primerjavi z državami, kot sta Švedska in Madžarska, ki znižujeta dajatve.

Velika Britanija dviga davke, EU ureja emisije

Medtem ko britanska vlada zvišuje davke na lete, Evropska unija ubrala drugačen pristop – ne posega neposredno v cene vozovnic, temveč stroške veže na količino emisij in obveznost prehoda na čistejša goriva.

Letalske družbe, ki letijo znotraj Evropskega gospodarskega prostora, že sodelujejo v sistemu trgovanja z emisijami (EU ETS), v okviru katerega plačujejo dajatve glede na količino izpustov CO₂. Ta sistem se zdaj še zaostruje, saj bo s 1. januarjem 2025 začela veljati uredba ReFuelEU, po kateri bodo morala letališča in dobavitelji goriva v EU zagotoviti minimalni delež trajnostnega letalskega goriva (SAF) v skupni oskrbi.

Z drugimi besedami: prehod na čistejše letenje v EU je že v teku – skozi mehanizme, ki spodbujajo posodobitev flot in vlaganja v nova goriva, ne pa z neposrednim obdavčevanjem potnikov. Prav to O’Leary vidi kot bolj razumen pristop v primerjavi z britanskim modelom fiksnih dajatev.

"Naš povprečen let stane 45 funtov, od aprila pa bo sama pristojbina znašala 14 funtov – to je 33 odstotkov cene vozovnice. Govorijo o rasti, a zvišujejo davke. To je protislovje. Namesto da bi nas spodbujali k učinkovitejšim gorivom in tehnologiji, preprosto dražijo lete," je dejal.

Hrvaška brez dodatnih davkov, a znotraj evropskega okvira

Na Hrvaškem takšen davek ne obstaja. Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je za Bloomberg Adria potrdilo, da v Republiki Hrvaški "nikoli ni obstajal in trenutno ne obstaja t. i. okoljski davek na letalski promet" ter da "ni bilo pogovorov s predstavniki Ryanaira o tej temi".

Enako je potrdila Hrvaška agencija za civilno letalstvo, ki je pojasnila, da se "v okviru svojih pristojnosti in predpisov nikjer ne srečuje s pojmom okoljskega davka na letalski promet".

To pomeni, da se Hrvaška ne razlikuje po lastnih davkih, temveč po tem, da uveljavlja evropske predpise, kot sta ETS in ReFuelEU, brez dodatnih nacionalnih dajatev. O’Leary to vidi kot spodbudno okolje za rast in naložbe v prometne zmogljivosti, zlasti v turističnih državah, ki privabljajo veliko število potnikov.

Ryanair ima na Hrvaškem že zdaj pomembno prisotnost. Če bo napovedana prerazporeditev kapacitet uresničena, bi to lahko pomenilo še več letalskih linij in podaljšanje sezone, kar bi prineslo tudi nova delovna mesta.

Vendar ima vsaka odločitev o povečanju prometa tudi drugo plat. Po podatkih Univerze v Oxfordu se je globalno število potnikov v zadnjem desetletju skoraj podvojilo, letalstvo pa je eden najhitreje rastočih virov emisij toplogrednih plinov. Izpusti, ki nastajajo na velikih višinah, imajo še močnejši vpliv na podnebje kot tisti pri tleh.

V tem kontekstu vsaka nova linija in dodatno letalo prinašata gospodarski zagon, a tudi večje okoljsko breme. Hrvaška bo – tako kot druge članice EU – morala poiskati ravnovesje med turistično rastjo in cilji razogljičenja, še posebej zdaj, ko se evropske uredbe o trajnostnih gorivih začenjajo izvajati v praksi.

O’Leary je zaključil, da bi morale države, ki želijo gospodarsko rast, spodbujati naložbe v učinkovitejše tehnologije in goriva, namesto da kaznujejo potnike in letalske družbe z dodatnimi davki. "Rešitev ni v dražjih kartah, temveč v pametnejšem in učinkovitejšem letalstvu," je poudaril.