V 180 letih svojega obstoja je največji muzejski kompleks na svetu – Smithsonian – predstavljal celotno zgodovino ZDA z vsemi njenimi zapletenostmi in pomanjkljivostmi, z namenom navdihovati in izobraževati javnost ter omogočiti učenje iz preteklih napak in zagotavljanje svobode ter pravičnosti za vse. Toda administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se s tem ne strinja.
Predsednik in Bela hiša sta odredila, da mora osem muzejev v okviru Smithsoniana pregledati in odstraniti vsebine, ki se nanašajo na vprašanja rase, spola in širše, kot je navedeno, "neprimerne ideologije". Rok za predložitev vseh internih dokumentov in informacij je bil 13. januar; v nasprotnem primeru je Bela hiša zagrozila z ustavitvijo nadaljnjega zveznega financiranja institucije, ki ga je odobril Kongres, s čimer bi bila ogrožena njena eksistenca.
Prvi muzeji, ki so pod drobnogledom, so Narodni muzej ameriške zgodovine, Narodni muzej afroameriške zgodovine in kulture, Narodni muzej letalstva in vesolja ter Narodni muzej ameriških Indijancev.
Nacionalni muzej ameriških Indijancev v Washingtonu DC. Foto: Kent Nishimura/Bloomberg
Kritiki menijo, da je takšno odstranjevanje zgodovinskih dejstev, celo tistih, ki so kontroverzna ali neprijetna, lahko izjemno škodljivo.
Trumpova administracija pa vztraja pri "beli" in enostranski različici zgodovine, kar kritiki ocenjujejo kot poskus brisanja kompleksnosti ameriške družbe in zgodovine, zlasti glede vprašanj rase in spola. Ironično je, da sta zgodovina nastanka ter življenjska usmeritev in pot glavnega financerja in ustanovitelja te institucije v ostrem nasprotju s trenutnim razvojem dogodkov.
Zgodovina največjega muzejskega kompleksa na svetu – necenzurirano!
Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način. Nekateri odnosi znotraj teh družin so pripeljali do nastanka največjega muzejskega in raziskovalnega kompleksa na svetu – Smithsoniana. Danes institucija obsega 21 muzejev, dve knjižnici, živalski vrt ter 14 izobraževalnih centrov, v katerih je 157,3 milijona muzejskih predmetov in primerkov, 2,3 milijona knjižničnih enot ter 152.500 kubičnih čevljev arhivskega gradiva.
Nacionalni muzej zraka in vesolja. Foto: Kent Nishimura/Bloomberg
Letno ga obišče več kot 25 milijonov ljudi. Leta 1846 ga je ustanovil Anglež James Smithson, z lastnimi sredstvi in v skladu s svojo željo ter navodilom, da se ustanovi "inštitut z imenom Smithsonian, ustanova za izpopolnjevanje in širjenje znanja".
James Smithson se je rodil kot nezakonski sin Hugha Smithsona Percyja, prvega vojvode Northumberlanda, in Elizabeth Keate Macie. Ob rojstvu v Parizu je dobil ime Jacques-Louis Macie, kmalu zatem pa se je naturaliziral v Veliki Britaniji, kjer je njegovo ime postalo James Louis Macie. Priimek je spremenil v Smithson, po očetu, šele po materini smrti, pri 36 letih.
Podrobnost iz Nacionalnega muzeja zraka in vesolja. Foto: Kent Nishimura/Bloomberg
Smithson je študiral kemijo na Univerzi v Oxfordu in je bil v tistem času veljal za najboljšega kemika in mineraloga svoje generacije. V času svojega življenja je objavil 27 znanstvenih člankov in se ukvarjal z raziskovanjem najmanjših pojavov – od formule za popolno skodelico kave do kemične sestave solze, ki pade iz človeškega očesa. Med njegovimi znanstvenimi odkritji je bila analiza minerala kalamina, ki se je uporabljal pri izdelavi medenine, po njem pa je poimenovan tudi mineral smithsonit (cinkov karbonat).
Zaradi svojih talentov in izjemnih dosežkov je bil na priporočilo Henryja Cavendisha, enega največjih znanstvenikov svojega časa, ter drugih akademikov pri 22 letih sprejet v The Royal Society, najstarejšo neprekinjeno delujočo znanstveno akademijo na svetu, ustanovljeno leta 1660.
Nacionalni muzej ameriške zgodovine, Washington DC. Foto: Kent Nishimura/Bloomberg
Razdor med očetom in sinom
Njegov oče, Hugh Percy, s katerim je imel vse življenje napete odnose, se je rodil kot Hugh Smithson, vendar je zaradi poroke z lady Elizabeth Seymour, hčerko Algernona Seymourja, sedmega vojvode Somerseta, spremenil priimek v Percy. Njegova žena je bila baronica in potomka ugledne družine Percy, ki je stoletja vladala grofiji Northumberland. Ker je bila Elizabeth edina dedinja družine Percy, je Hugh pristal na spremembo priimka in s tem zagotovil dedovanje baronstva in grofije.
Zaradi tega je po navedbah neuradnih virov nastal glavni razdor med očetom in sinom, kar je nazadnje vplivalo na Jamesovo odločitev, da svojo zapuščino zapusti ZDA, in ne Veliki Britaniji.
Nacionalna galerija umetnosti v Washingtonu DC. Foto: Kent Nishimura/Bloomberg
Magija gradu Alnwick in Harry Potter
Njegovi starši so v času zakona podedovali tudi grad Alnwick, ki je v lasti družine Percy že več kot 700 let, vse do danes. Trenutno je sedež 12. vojvode Northumberlanda in je drugi največji stalno naseljeni grad v Združenem kraljestvu, takoj za gradom Windsor, rezidenco britanske kraljeve družine.
Njegova gradnja se je začela okoli leta 1096, prvi pisni zapis pa izvira iz leta 1138, ko je bil opisan kot "najbolj utrjena stavba". Od leta 1309 dalje je zgodba gradu tesno prepletena z družino Percy, med drugim s Harryjem Percyjem Hotspurjem, ki ga je William Shakespeare ovekovečil v delu Kralj Henrik IV. kot lik v nasprotju s pragmatičnim princem Halom.
Kdo bi si mislil, da so začetki Smithsoniana posredno povezani z gradom Alnwick, ki leži v grofiji Northumberland, 54 kilometrov severno od Newcastla in 48 kilometrov južno od meje s Škotsko. Foto: Nataša Kočiš/Bloomberg Adria
V obdobju od leta 1500 do 1766 je bil Alnwick pogosto napadan in poškodovan, vendar je s prihodom Hugha in Elizabeth Percy doživel renesanso ter se iz preproste trdnjave preobrazil v veličastno palačo.
Danes grad letno sprejme približno 250.000 obiskovalcev, njegov veličasten videz pa je razburil tudi domišljijo Hollywooda, zato ne preseneča, da je bilo na tej lokaciji posnetih več kot 40 televizijskih oddaj in filmov.
Družinska zgodovina vojvodstva Northumberland. Foto: Nataša Kočiš/Bloomberg Adria
Na primer, scene šole Hogwarts v zgodnjih filmih serije o Harryju Potterju, vključno s kultnimi prizori njegovih prvih ur letenja in treninga kvidicha. Prav tako so ga uporabili v prvih sezonah serije Blackadder, kjer se pojavi v uvodni špici in kot ozadje za Edmundove srednjeveške načrte.
Grad je služil tudi kot Notingemski grad pri snemanju filma Robin Hood: Princ tatov (Robin Hood, Prince of Thieves), prav tako pa je bil lokacija za snemanje serije Downton Abbey, kjer je nadomestil izmišljeni grad Brancaster v božičnih posebnih epizodah iz 2014. in 2015., pa tudi v finalu pete sezone.
Skrivnosti in videz gradu Alnwick so spodbudile domišljijo filmske industrije, pa tudi avtorice teksta. Foto: Nataša Kočiš/Bloomberg Adria
Ameriška povezava
James Smithson se nikoli ni poročil niti imel otrok. Posledično je, ko je umrl leta 1829 v Genovi pri 75 letih, v oporoki zapustil vse premoženje svojemu nečaku, pri čemer je glavnica bila rezervirana za prihodnje dediče. Ker je nečak umrl že v svojih dvajsetih letih, le nekaj let po Smithsonu, sam pa ni imel otrok ali potomcev, se je aktivirala posebna stranska klavzula v Smithsonovi oporoki.
Leta 1836 je ameriška vlada prejela nenavaden in neviden dar – zapuščino v vrednosti poldrugega milijona dolarjev (približno 9 milijonov dolarjev po današnji vrednosti) za ustanovitev fundacije v Washingtonu, "za izpopolnjevanje in širjenje znanja med ljudmi". To je bil prvi primer, da je nekdo zasebno podaril takšno premoženje novi naciji, hkrati pa je ta dejanje pomagalo postaviti temelje javno-zasebnih partnerstev v ameriški filantropiji.
V Washingtonu je bilo veliko nesoglasij glede uporabe denarja. Sprva je bil institut zamišljen kot univerza, vendar je bil Smithsonian Institute končno ustanovljen z zakonom Kongresa leta 1846. Temeljni kamen zgradbe instituta je bil položen leta 1847 na National Mall v Washingtonu. Zgradba, znana kot The Castle, navdihnjena z normansko arhitekturo, je delo arhitekta Jamesa Renwicka.
Do danes ni jasnih dokazov, zakaj je Smithson zapustil premoženje ZDA, in ne Britaniji, vendar se domneva, da je glavni razlog osebne narave: Smithson nikoli ni pozabil, da ga oče ni javno ali zakonsko priznal, je pa priznal dve nezakonski hčerki, ki ju je imel z drugo žensko in sta pokopani v družinskem mavzoleju v Westminstrski opatiji.
Bronasti kip Harryja Hotspura, Sir Henry Percy, vojaka gradu Alnwick. Foto: Depositphotos
Poleg tega legenda pravi, da je bil sin jezen, ker je njegov oče zaradi denarja, statusa in slave spremenil priimek ter ga zanemarjal, zato se je odločil, da bo dosegel večjo slavo od svojega očeta in svoje premoženje zapustil republiki, kot nasprotje očetovim povezavam z monarhijo. V enem od odkritih pisem, ki ga je poslal svojemu nečaku, naj bi zapisal: "…dokler bodo imena aristokratskih sorodnikov, ki so me zanemarjali, Percy in Northumberland, zbledela iz spomina, bo moje ime živelo večno."
Veliko njegovih pisem je bilo uničenih v požaru leta 1865, zato je težko zanesljivo potrditi, ali gre za njegove besede. Dejstvo pa je, da nikoli ni stopil na ameriška tla.
Čeprav je umrl v Italiji in bil tam prvotno pokopan, so leta 1904, je ob selitvi pokopališča njegove posmrtne ostanke v ZDA prenesel slavni izumitelj in znanstvenik Alexander Graham Bell. Premaknil jih je v posebno kriptno grobnico v kleti zgradbe Smithsonian, kjer so dostopni za ogled še danes.
Čeprav se zdi, da sodobni izzivi ogrožajo avtonomijo institucije, sta usoda in pot ustanovitelja ter financerja, ki nikoli ni stopil v Ameriko, a tam na koncu počiva, pustili trajni pečat: opomin, da zgodovina in človeško znanje pripadata vsem – brez filtrov.
.webp){kind=icon}
