Amerikanizacija praznikov je v današnjih časih nekaj povsem običajnega. Tudi med Slovenci se je prijelo kar nekaj "uvoženih" praznikov.
Odraz teh praznikov bomo kmalu lahko občutili s prihajajočo nočjo čarovnic – 31. oktobra –, saj je v trgovinah že opaziti raznolike artike, povezane s praznikom. Novembra prihajata dan samskih (11. november) in črni petek (25. november), 14. februarja pa nas čaka valentinovo.
Prihajajoči praznik noč čarovnic je postal priljubljen vsakoletni trend, ki ga praznujemo v noči pred dnevom mrtvih. Vsekakor omenjeni praznik v Sloveniji ne dosega ameriškega videza, a kljub temu (p)ostaja maskiranje v strašljive maske in okraševanje s strašljivim dekorjem priljubljeno tudi pri nas.
Preberi še
Trgovci zaradi nižanja marž težje dosegajo poslovne načrte
Trgovci se borijo z zahtevami dobaviteljev po višanju cen in hkrati tekmujejo s konkurenco za potrošnike.
07.10.2022
Kdo bo v trgovski verigi potegnil 'ta kratko'
'Cen ne moremo znižati,' zagotavljajo vsi v verigi – od kmeta do trgovca –, hkrati pa s prstom kažejo drug na drugega.
23.09.2022
Amerikanizacija praznikov
Po osamosvojitvi so k nam začeli pronicati prazniki, ki jih prej nismo poznali. Mednje spadata tudi prihajajoča noč čarovnic in kasnejše valentinovo. Zanimivo je, da je ta nekako prekril praznik, ki so ga poznali naši predniki, saj so za svetega Valentina najprej pravili, da je "prvi spomladin". Ta dan je bil povezan z ljubeznijo na drugačen način, saj naj bi se takrat ženili ptički. Pošiljanje ljubezenskih pisem in kupovanje daril v obliki srca sta se pri nas uveljavila šele pred desetletji, podobno kot šemljenje v čarovnice, demone in druge srhljive podobe za noč čarovnic, pravi antropolog Dan Podjed.
Praznovanje božiča se je že v 20. stoletju precej spremenilo tudi pri nas. Do druge svetovne vojne Božiček sploh še ni obstajal, kvečjemu smo poznali svetega Miklavža. Božiček v rdeči obleki se je pri nas udomačil šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, in sicer predvsem zaradi priljubljene reklame za Coca-Colo, zaradi katere se je spremenila obdarovalčeva podoba in postala rdeče-bela.
"Morda najbolj bizaren praznik, če mu sploh lahko tako rečemo, pa je t. i. črni petek, ki bo letos 25. novembra. Na nek način je ta 'praznik', ki je dejansko ultimativni produkt kapitalizma, morda še najbolj iskren od vseh, saj je njegov edini namen zapraviti čim več. Če je pri drugih praznikih, kot so božič, noč čarovnic in valentinovo, bistvo vsaj nekoliko prekrito s praznično glazuro, je pri črnem petku jasno in glasno: Kupuj, kupuj, kupuj!" zaključi premislek sogovornik.
STA
Trgovci ponujajo vse, potrošniki pa ...
Med najbolj prodajne neživilske izdelke na temo noči čarovnic sodijo buče za dekoracijo, za tem pa izdelki za poslikavo obraza in dodatki. Kar se tiče živilskih izdelkov, prodaja buč iz leta v leto raste. Prodaja izdelkov se začne približno štiri tedne pred praznikom, izdelki pa se po praznikih umaknejo iz trgovin. Večji del izdelkov je v prodaji v drugi polovici oktobra, ugotavljajo v Sparu.
Tudi pri Woltu so letos ugotovili, da se zaradi bližajoče noči čarovnic v košaricah uporabnikov že najdejo buče za izrezovanje.
Ponudba za noč čarovnic je popestritev v zdajšnjem času, a povpraševanje v okviru tega praznika ni tako veliko kot na primer po izdelkih ob tradicionalnih praznikih. Trenutno je v trgovinah Mercator večja ponudba za urejanje grobov, so sporočili iz Mercatorja.
Za praznike veljajo kapitalistična tržna pravila, ki pravijo, da tisti, ki so privlačnejši, bolj bleščavi, bolje oglaševani in medijsko podprti, dolgoročno tudi preživijo, pove Dan Podjed. "Je pa res, da so se mnogi tega blišča in prisilnih podob, ki se širijo po oglasih in zaslonih, tudi preobjedli in začenjajo spoznavati, da je bistvo praznikov – pa naj bodo 'izvirni' ali 'uvoženi' – predvsem druženje in ohranjanje prijateljskih in sorodstvenih vezi."
.webp){kind=icon}
