Mobilnost 2050: hitro, poceni in brez lastnega avta

Do leta 2050 strokovnjaki napovedujejo velikanske spremembe na področju mobilnosti. A tudi napovedi je treba jemati s ščepcem soli. Nekateri futuristi so že v 50. letih prejšnjega stoletja napovedovali, da bodo do leta 2020 leteči avtomobili zelo razširjeni. Futuristične ideje so napovedovale tudi risanke, kot je The Jetsons. Res pa je, da bo svetovno prebivalstvo po projekciji Združenih narodov (ZN) do leta 2050 zraslo na 9,7 milijarde ljudi. Dve tretjini bosta živeli v mestih, zato bo dobro organiziran promet še kako pomemben. Na podlagi trenutnih trendov in njihovega možnega razvoja smo poiskali nekaj verjetnih scenarijev, kako se bomo premikali do leta 2050.

Električna in avtonomna vozila

Do sredine 21. stoletja bo večino vozil, okoli 86 odstotkov, poganjala elektrika, preostala pa gorivne celice, napoveduje Mednarodna agencija za energijo (IEA). Tudi sredstva javnega prevoza bodo električna. Pomembno vlogo bi lahko imela tudi avtonomna vozila, ki bodo zagotavljala učinkovite in zanesljive storitve. Povsem avtonomne avtomobile – kar pomeni, da ne bodo imeli volana ali stopalk – lahko pričakujemo po letu 2035, napovedujejo v raziskovalnem podjetju GlobalData. Države bodo še naprej spodbujale ljudi k uporabi javnega prevoza. 

"Prihodnost ni tako očitna, kot si mislite," je za Bloomberg Adria povedal glavni oblikovalec pri BMW Domagoj Dukec, ki ima hrvaške korenine, rojen pa je bil v Frankfurtu. "Ne more biti tako kot v idealnem svetu, kjer sediš v velikem salonu in avtomobili vozijo samodejno. V tem primeru bi lahko vozili le s hitrostjo 20 kilometrov na uro. In to trenutno počnejo robotski taksiji na Kitajskem. Mislim, da vozijo največ 30 kilometrov na uro. Če ne bi sedeli v smeri vožnje, bi vas obšla slabost. Letalo in vlak vedno ostaneta mirna, avto pa se nenehno premika levo in desno."

Osebni arhiv

 

Avtonomna vožnja pa ne bo zanimiva za vse proizvajalce avtomobilov. "Odvzame namreč nekaj tistega, kar opredeljuje znamko BMW – to je užitek v vožnji. Kot podjetje se morate odločiti, kdaj in kaj je pomembno, saj vam ni treba ponuditi vsega. Toda to bo gotovo imelo zelo velik vpliv na oblikovanje avtomobilov," pojasnjuje. Avtomobili se bodo še vedno razlikovali, ker smo ljudje individualni, napoveduje. "Menim, da bomo leta 2050 imeli vse, kar se sliši oziroma zdi potrebno v smislu človeških potreb," doda Dukec.

Omejitev vstopa avtomobilom uvaja vse več mest. Po napovedi IEA bodo motorji na notranje zgorevanje v mestih prepovedani že leta 2030. Do takrat naj bi bila uvedena tudi ekološka vožnja, kar pomeni omejitev hitrosti na avtocestah na sto kilometrov na uro.

Osebni arhiv

 

Z integriranimi rešitvami konec lastništva avtomobilov 

Kombinacije prevoza, kot so avtobusi, vlaki, souporaba prevozov ter souporaba koles in skuterjev, bodo postale široko razširjene. Cilj integriranih sistemov je zagotoviti brezhibno potovalno izkušnjo in zmanjšati potrebo po lastništvu osebnih vozil. Omrežja javnega prevoza bodo postala bolje integrirana in bodo omogočala brezhibno povezljivost med različnimi oblikami prevoza. Sistemi javnega prevoza bodo tesno povezani s pametnimi mesti. Infrastruktura, ki podpira javni prevoz, bo zasnovana bolj trajnostno. Sistem javnega potniškega prometa bo dajal večji poudarek dostopnosti za vse posameznike, tudi tiste z invalidnostjo.

Optimizacija uporabe podatkov z umetno inteligenco

Pri optimizaciji delovanja javnega prevoza bosta imeli ključno vlogo napredna uporaba podatkov in vključitev umetne inteligence. Predikativni algoritmi bodo pomagali uravnavati povpraševanje potnikov, optimizirati poti v realnem času ter izboljšati učinkovitost in zanesljivost sistema. To lahko vključuje pametne sisteme za upravljanje prometa, pametno izdajanje vozovnic ter spremljanje vozil in infrastrukture v realnem času.

Hitri vlaki, hyperloop in maglev 

Hyperloop je hitri transportni sistem, ki vozi po ceveh z nizkim tlakom. Obljubljajo, da bo dosegal hitrosti več kot tisoč kilometrov na uro. Lahko bi povezal metropole, kot sta Los Angeles in San Francisco. Projekti so tehnično izjemno zahtevni, saj je treba vzdrževati nizek tlak v ceveh na dolgih razdaljah. V prihodnosti se bomo vozili z vlaki na magnetni blazini maglev. Gre za posebno vrsto železnice, ki velike hitrosti dosega s pomočjo magnetov. Vlak lebdi nad progo zaradi magnetnega polja in doseže hitrost do okoli 600 kilometrov na uro. Vlaki maglev imajo večji potencial za povezovanje največjih mest. V nasprotju s hyperloopom je bil prvi maglev že izdelan na Kitajskem. Ne gre le za idejo. Tehnologija zagotavlja precejšnje skrajšanje potovalnih časov in bi lahko zmanjšala potrebo po poletih in cestnem prometu. Številni kraji ne bodo povezani z vlaki maglev, zato napovedujejo širitev omrežja hitrih vlakov, kar bi prav tako lahko zmanjšalo odvisnost od poletov na kratke razdalje in cestnega potovanja.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Leteči taksi na električni pogon 

Že v 50. letih prejšnjega stoletja so ljudje sanjali o letečih avtomobilih. V prihodnjih letih bi lahko končno dočakali prve leteče taksije oziroma električna plovila z navpičnim vzletanjem in pristajanjem (e-VTOL). Preizkuša jih več podjetij, nekatera so že začela postopek pridobivanja dovoljenj. Letos so v Združenih državah Amerike (ZDA) prvič opravili polet s potnikom. Prve polete družbe pričakujejo po letu 2025. Kako razširjeni bodo, ostaja uganka.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Električna in hibridna letala

Letalstvo naj bi do leta 2050 doseglo pomemben napredek. Letala bodo varčnejša in do okolja prijaznejša, vse bolj razširjeni bodo električni in hibridni pogonski sistemi. Nekateri napovedujejo vrnitev nadzvočnih letal. Države načrtujejo, da bodo do leta 2050 tam, kjer bo mogoče, potnike z regionalnih poletov preusmerile na hitre železnice. Do omenjenega leta poslovna in turistična potovanja ne bodo smela presegati ravni iz leta 2019.

Bloomberg Businessweek Adria

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar