Dobrodošli v letu 2050

To poletje vas želimo popeljati v leto 2050. Kako bomo delali, se vozili, v kakšnih hišah bomo živeli, kako bodo videti naše počitnice. Očitno bo vse zelo 'pametno' in virtualno. Koliko boste stari čez 30 let? Šestdeset, 70, morda 80 let? Samo pomislite na svoje babice, kako težko so se navadile na pametne telefone ali računalnike, če jim je to sploh uspelo. Bomo tudi mi kot upokojenci tako izgubljeni v letu 2050?

Zelo velike spremembe je pričakovati v transportu. Na tem področju se že zdaj dogajajo revolucionarni premiki, ki se bodo v prihodnje le še stopnjevali. Taksi robote in superhitre vlake poznamo že danes. Kaj pa samovozeči in celo leteči avtomobili? Tudi to prihaja. 

Umetna inteligenca je prodrla že v vse pore našega življenja; v uporabi ni le v svetu mobilnosti, temveč tudi na trgu dela. Če orodja umetne inteligence, kot je ChatGPT, opravijo delo petih ljudi, bo to pomembno vplivalo na potrebe po delovni sili, pa tudi na zahtevano znanje in veščine zaposlenih. 

V letu 2050 – verjetno pa že prej – se bomo poslovili od klasičnega osemurnega delovnika. Delali bomo manj. Sestanki bodo potekali v metaverzumu, daleč od fizičnega stika. Večji poudarek bo na iskanju ravnotežja med delom in prostim časom. Še več se bomo ukvarjali sami s seboj in medčloveškimi odnosi. Zaradi vse večje odvisnosti od novih tehnologij, tako doma kot v službi, bomo vse bolj povezani, a vse bolj odtujeni.

Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo leta 2050. Samo spomnite se, kakšno je bilo življenje pred 30 leti in kaj vse se je v tem času zgodilo. Razpadale so države, tudi naša skupna Jugoslavija, divjale so in še vedno divjajo vojne, doživeli smo pandemijo koronavirusa, internet je v tem obdobju spremenil svet, pojavila so se družbena omrežja, prvo globalno je bil Facebook, tudi pametni telefoni še niso stari 30 let. Mimogrede, danes opevani ChatGPT, ki spreminja naš vsakdan, je javnosti dostopen šele od novembra lani. Spremembe bodo od tega trenutka – tudi zaradi umetne inteligence eksponentne. Zato ne presenečajo opozorila strokovnjakov in znanstvenikov pred tveganji, ki jih prinašajo nove tehnologije. Skratka, pripravite se na divjo vožnjo! 

Mobilnost 2050 hitro, poceni in brez lastnega avta

Do leta 2050 strokovnjaki napovedujejo velikanske spremembe na področju mobilnosti. A tudi napovedi je treba jemati s ščepcem soli. Nekateri futuristi so že v 50. letih prejšnjega stoletja napovedovali, da bodo do leta 2020 leteči avtomobili zelo razširjeni. Futuristične ideje so napovedovale tudi risanke, kot je The Jetsons. Res pa je, da bo svetovno prebivalstvo po projekciji Združenih narodov (ZN) do leta 2050 zraslo na 9,7 milijarde ljudi. Dve tretjini bosta živeli v mestih, zato bo dobro organiziran promet še kako pomemben. Na podlagi trenutnih trendov in njihovega možnega razvoja smo poiskali nekaj verjetnih scenarijev, kako se bomo premikali do leta 2050.

Električna in avtonomna vozila

Do sredine 21. stoletja bo večino vozil, okoli 86 odstotkov, poganjala elektrika, preostala pa gorivne celice, napoveduje Mednarodna agencija za energijo (IEA). Tudi sredstva javnega prevoza bodo električna. Pomembno vlogo bi lahko imela tudi avtonomna vozila, ki bodo zagotavljala učinkovite in zanesljive storitve. Povsem avtonomne avtomobile – kar pomeni, da ne bodo imeli volana ali stopalk – lahko pričakujemo po letu 2035, napovedujejo v raziskovalnem podjetju GlobalData. Države bodo še naprej spodbujale ljudi k uporabi javnega prevoza. 

"Prihodnost ni tako očitna, kot si mislite," je za Bloomberg Adria povedal glavni oblikovalec pri BMW Domagoj Dukec, ki ima hrvaške korenine, rojen pa je bil v Frankfurtu. "Ne more biti tako kot v idealnem svetu, kjer sediš v velikem salonu in avtomobili vozijo samodejno. V tem primeru bi lahko vozili le s hitrostjo 20 kilometrov na uro. In to trenutno počnejo robotski taksiji na Kitajskem. Mislim, da vozijo največ 30 kilometrov na uro. Če ne bi sedeli v smeri vožnje, bi vas obšla slabost. Letalo in vlak vedno ostaneta mirna, avto pa se nenehno premika levo in desno."

Osebni arhiv

 

Avtonomna vožnja pa ne bo zanimiva za vse proizvajalce avtomobilov. "Odvzame namreč nekaj tistega, kar opredeljuje znamko BMW – to je užitek v vožnji. Kot podjetje se morate odločiti, kdaj in kaj je pomembno, saj vam ni treba ponuditi vsega. Toda to bo gotovo imelo zelo vpliv na oblikovanje avtomobilov," pojasnjuje. Avtomobili se bodo še vedno razlikovali, ker smo ljudje individualni, napoveduje. "Menim, da bomo leta 2050 imeli vse, kar se sliši oziroma zdi potrebno v smislu človeških potreb," doda Dukec.

Omejitev vstopa avtomobilom uvaja vse več mest. Po napovedi IEA bodo motorji na notranje zgorevanje v mestih prepovedani že leta 2030. Do takrat naj bi bila uvedena tudi ekološka vožnja, kar pomeni omejitev hitrosti na avtocestah na sto kilometrov na uro.

Osebni arhiv

 

Z integriranimi rešitvami konec lastništva avtomobilov 

Kombinacije prevoza, kot so avtobusi, vlaki, souporaba prevozov ter souporaba koles in skuterjev, bodo postale široko razširjene. Cilj integriranih sistemov je zagotoviti brezhibno potovalno izkušnjo in zmanjšati potrebo po lastništvu osebnih vozil. Omrežja javnega prevoza bodo postala bolje integrirana in bodo omogočala brezhibno povezljivost med različnimi oblikami prevoza. Sistemi javnega prevoza bodo tesno povezani s pametnimi mesti. Infrastruktura, ki podpira javni prevoz, bo zasnovana bolj trajnostno. Sistem javnega potniškega prometa bo dajal večji poudarek dostopnosti za vse posameznike, tudi tiste z invalidnostjo.

Optimizacija uporabe podatkov z umetno inteligenco

Pri optimizaciji delovanja javnega prevoza bosta imeli ključno vlogo napredna uporaba podatkov in vključitev umetne inteligence. Predikativni algoritmi bodo pomagali uravnavati povpraševanje potnikov, optimizirati poti v realnem času ter izboljšati učinkovitost in zanesljivost sistema. To lahko vključuje pametne sisteme za upravljanje prometa, pametno izdajanje vozovnic ter spremljanje vozil in infrastrukture v realnem času.

Hitri vlaki, hyperloop in maglev 

Hyperloop je hitri transportni sistem, ki vozi po ceveh z nizkim tlakom. Obljubljajo, da bo dosegal hitrosti prek tisoč kilometrov na uro. Lahko bi povezal metropole, kot sta Los Angeles in San Francisco. Projekti so tehnično izjemno zahtevni, saj je treba vzdrževati nizek tlak v ceveh na dolgih razdaljah. V prihodnosti se bomo vozili z vlaki na magnetni blazini maglev. Gre za posebno vrsto železnice, ki velike hitrosti dosega s pomočjo magnetov. Vlak lebdi nad progo zaradi magnetnega polja. Doseže hitrost do okoli 600 kilometrov na uro. Vlaki maglev imajo večji potencial za povezovanje največjih mest. V nasprotju s hyperloopom je bil prvi maglev že izdelan na Kitajskem. Ne gre le za idejo. Tehnologija zagotavlja precejšnje skrajšanje potovalnih časov in bi lahko zmanjšala potrebo po poletih in cestnem prometu. Številni kraji ne bodo povezani z vlaki maglev, zato napovedujejo širitev omrežja hitrih vlakov, kar bi prav tako lahko zmanjšalo odvisnost od poletov na kratke razdalje in cestnega potovanja.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Leteči taksi na električni pogon 

Že v 50. letih prejšnjega stoletja so ljudje sanjali o letečih avtomobilih. V prihodnjih letih bi lahko končno dočakali prve leteče taksije oziroma električna plovila z navpičnim vzletanjem in pristajanjem (e-VTOL). Preizkuša jih več podjetij, nekatera so že začela postopek pridobivanja dovoljenj. Letos so v Združenih državah Amerike (ZDA) prvič opravili polet s potnikom. Prve polete družbe pričakujejo po letu 2025. Kako razširjeni bodo, ostaja uganka.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Električna in hibridna letala

Letalstvo naj bi do leta 2050 doseglo pomemben napredek. Letala bodo varčnejša in do okolja prijaznejša, vse bolj razširjeni bodo električni in hibridni pogonski sistemi. Nekateri napovedujejo vrnitev nadzvočnih letal. Države načrtujejo, da bodo do leta 2050 tam, kjer bo mogoče, potnike z regionalnih poletov preusmerile na hitre železnice. Do omenjenega leta poslovna in turistična potovanja ne bodo smela presegati ravni iz leta 2019.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Potovanja 2050 na luno ali virtualno v Afriko božat lemurja

Potovanja se v naslednjih 27 letih ne bodo občutneje spremenila: še vedno bodo del njih potovalna mrzlica, vožnje, novi in včasih spektakularni razgledi, eksotične dobrote, občasen maček in možnost ne tako zabavne, a nepozabne prebavne motnje. Po drugi strani pa se bodo spremenila prevozna sredstva in destinacije, ki jih bomo obiskovali.

Pravzaprav bo z vesoljskim turizmom in opazovanjem oddaljenih zvezd končno mogoče potovati skozi čas. Novodobni Marty McFly (glavni junak filmov Nazaj v prihodnost, angl. Back to the future) si bo le nadel slušalke za virtualno in obogateno resničnost – in Woodstock, rušenje Berlinskega zidu ter Dionizova pojedina se lahko spet začnejo. In ne le to, poleg časovne bo še bolj pomembna prostorska dimenzija. Namesto popoldanskega dremeža bomo lahko hitro skočili na Madagaskar, pozabili na stres ob božanju lemurja ali razmišljali o življenju ob skodelici čaja pod zvezdnatim nebom Sahare. Seveda govorimo o potovanju v virtualni resničnosti, nekaj takega kot hologrami za počitnice v Zvezdnih stezah (angl. Star Trek). Takšna potovanja bodo v letu 2050 pogostejša kot potovanja v vesolje, saj ne bodo zahtevala tako globokih žepov.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Čeprav Space X Elona Muska, Virgin Galactic Richarda Bransona in Blue Origin Jeffa Bezosatekmujejo, kdo bo prvi komercializiral vesoljske polete, zasebni orbitalni polet do Mednarodne vesoljske postaje družbe Space X stane več deset milijonov dolarjev na sedež, na suborbitalnem poletu z Bezosom je cena vozovnice znašala 28 milijonov dolarjev, rezervacije za polete z Virgin Galactic pa dosežejo okoli 450 tisoč dolarjev. Čeprav se bodo ti prevozi čez tri desetletja verjetno pocenili, ni pričakovati, da bo do takrat množični vesoljski turizem res zacvetel in da bomo potovali v orbito, kot si zdaj rezerviramo "kosilo v zraku", ker – saj veste – "samo enkrat se živi".

Tohomohiro Ohsumi – Bloomberg

 

So pa že zdaj na voljo nekoliko ugodnejše ponudbe za izlet med oblake. Gre za balone brez tlaka, ki nameravajo pustolovske turiste popeljati na križarjenje po zemeljski stratosferi. Francoski Zephalto sprejema rezervacije za šesturni polet 20 kilometrov nad Zemljo, kjer bodo hrano pripravljali kuharski mojstri z Michelinovimi zvezdicami. Rezervacije stanejo 118 tisoč evrov na osebo. Na rob Zemljinega ozračja namerava popotnike popeljati tudi World View za 50 tisoč dolarjev na osebo, njegova konkurenca je ameriški startup Space Perspective s kapsulo Neptun, ki bo za vozovnico zahteval približno 125 tisoč dolarjev. Obe podjetji sta nameravali prve potnike pod nebo popeljati prihodnje leto, a za ta podvig doslej še nista prejeli odobritve ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA). Do leta 2050 jo verjetno bosta.

"Potovanj na Luno in Mars v bližnji prihodnosti ni pričakovati," je prepričan Boris Žgomba, predsednik hrvaške potovalne agencije Uniline in podpredsednik Evropskega združenja potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (ECTAA). Vendar pa v turistični panogi napoveduje velike spremembe. "Že danes imate vlake, ki vozijo z velikimi hitrostmi, letala s čedalje večjimi hitrostmi in vse nižjimi izpusti ogljikovega dioksida, tehnološko bolj razvite avtomobile, prometna industrija se bo še naprej zelo intenzivno razvijala. Razdalja med destinacijami ne bo več težava." Poudarja, da bo trajnost na piedestalu, novi koncepti prevoza pa bodo spremenili navade turistov. Med temi bodo, pravi, bolj zaželene intenzivne počitnice z veliko vsebine. V življenju si bodo želeli ogledati čim več različnih destinacij, zato ne bo toliko vračajočih se gostov. 

Če bo hyperloop deloval, bo premagovanje velikih razdalj dosegljivo v hipu, če bodo komercializirana vozila, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in hranilnikih vodika, bi se lahko stroški potovanj občutno znižali, to pa bi povzročilo majhno potovalno revolucijo. Ta je že začela s potovanji iz fotelja.

"Še danes ponujamo virtualne oglede, ki so bili posebno priljubljeni med pandemijo. V dogovoru z japonskimi turističnimi agencijami smo organizirali virtualne oglede Dubrovnika. Industrija virtualnih potovanj bo rasla, a ne verjamem, da bo nadomestila prava potovanja," je prepričan Žgomba. 

Lahko rečemo, da se v naslednjih 30 letih napoveduje dekonstrukcija turizma, kot ga poznamo danes, vendar ne v celoti. Še vedno bo del ljudi svoj mir in razstrupljanje od tehnologije iskal v planinski koči, na samotni plaži ali v gozdu. Verjetno nam, upokojencem, ne bodo jasne popotniške želje mlajših generacij, rojenih v popolnoma drugem svetu. 

Delo 2050 sestanki v metaverzumu

"Delovni dan v letu 2050 si predstavljajte takole: lebdite med virtualnimi svetovi, srečujete se v holografskih sobah, na pomoč vam priskočijo pametni roboti, odmore pa preživljate ob igranju arkadnih iger v resničnosti, prežeti s tehnološko magijo." Tako ChatGPT opisuje vaš delovni dan čez skoraj 30 let.

Tehnologija bo v prihodnjih desetletjih zelo spremenila način dela – od majhnih stvari, kot je ureditev pisarne, pa vse do zaprtja določenih delovnih mest, ki bi jih lahko prevzela umetna inteligenca (in njeno utelešenje ChatGPT). Posledice tega bodo tako dobre kot slabe – čeprav je morda mogoče delati od doma z virtualnimi očali in v okviru krajšega delovnega časa, metaverzum in umetna inteligenca prinašata nekaj tveganj.

Michael Nagle – Bloomberg

 

Kot ChatGPT sam napoveduje, so ogrožene predvsem rutinske fizične in administrativne naloge. Ko smo ga vprašali, katera delovna mesta bi lahko nadomestil, je virtualni asistent omenil delo na področju podpore strankam ali ustvarjanja vsebin, pa tudi to, da lahko z ustreznimi informacijami pomaga pri različnih raziskavah. 

Nekatera delovna mesta bodo izginila, odprla se bodo nova, povpraševanje v nekaterih panogah se bo povečalo, opisuje Ljubiša Bojić, futurolog in koordinator Laboratorija za digitalno družbo, ki je del Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu. Po njegovih besedah bi lahko avtomatizacija najbolj prizadela proizvodnjo in delovne naloge, kot so sestavljanje izdelkov, pakiranje in nadzor kakovosti, pa tudi transport in logistiko, kjer lahko avtonomni tovornjaki, vlaki in droni spremenijo način dela voznikov, skladiščnikov in kurirjev.

Poleg tega bi lahko trgovina na drobno izgubila prodajalce in skladiščne delavce zaradi novih tehnologij, kot so blagajne z brezstično identifikacijo črtnih kod, avtomatiziran inventar in roboti pomočniki. Kot »poraženci« tehnološkega razvoja se omenjajo tudi delavci, ki se ukvarjajo z obdelavo podatkov in vnosom informacij ter administracijo in menedžmentom.

Po drugi strani pa bodo nekatere panoge v naslednjih 20 ali 30 letih verjetno doživele rast. Med njimi navaja zdravstvo, ki se bo prilagajalo staranju prebivalstva, verjetno pa je tudi v prihodnje še pričakovati veliko povpraševanje po medicinskih sestrah, terapevtih in negovalnem osebju. Omenja tudi tehnologijo in inženiring, predvsem področja raziskav in razvoja tehnologij umetne inteligence, izobraževanje in panoge, ki se opirajo na človeško ustvarjalnost, kot so umetnost in mediji, pa tudi energetika in trajnost.

"Verjamem, da bo imel leta 2050 vsak človek digitalnega zaposlenega ali ekipo digitalnih zaposlenih (na osnovi umetne inteligence), ki bodo delali v njegovem interesu, vloga človeka pa bo analizirati zaključke in dajati navodila digitalnim delavcem,«"pojasnjuje Nino Karas, generalni direktor in solastnik programske družbe Codewell. Njegovo podjetje je ustvarilo digitalno asistentko Ado, prvo digitalno zaposleno v vladi Severne Makedonije, ki pomaga potencialnim vlagateljem pri vlaganju v to državo.

Poleg umetne inteligence bosta na prihodnost dela gotovo vplivali tudi navidezna (VR) in obogatena (AR) resničnost, ki se bosta razvijali v ozadju vojne med tehnološkimi velikani. Z roko v roki s tem gre tudi razvoj metaverzuma, mreže virtualnih 3D-svetov, osredotočenih na ustvarjanje družbenih povezav.

Po Bojićevih besedah bi lahko navidezna in obogatena resničnost do leta 2050 spremenili svet, ne le na delovnem mestu, ampak v vseh segmentih našega življenja. "Metaverzum in sorodne platforme lahko spodbujajo sodelovanje, kar ljudem omogoča skupno delo pri projektih v skupnih virtualnih prostorih ter dostop do virov in orodij v virtualnem okolju."
Tudi ChatGPT pravi, da bo metaverzum spremenil način komuniciranja ljudi.

Depositphotos

 

Po drugi strani pa imata tehnologiji VR in AR potencial za izboljšanje usposabljanja in razvoja veščin, kar je še posebej uporabno v panogah, kot so medicina, arhitektura in inženiring, dodaja Bojić in pojasnjuje, da se te tehnologije že uporabljajo pri usposabljanju zdravnikov ter bi lahko pomagale pri diagnostiki in terapiji.

Kljub temu novi mediji vzbujajo nekaj zaskrbljenosti zaradi hitrega razvoja in sprememb, ki jih bodo vnesli v medčloveške odnose, delo in prosti čas. Bojić poudarja, da je pomembno čim prej oblikovati predpise za to področje.

"Z uporabo teh tehnologij ni mogoče nadomestiti odnosov med ljudmi v neposredni realnosti, čeprav bosta VR in AR ustvarili iluzijo, da je tako. To je njihova največja nevarnost," opozarja Bojić.

Očala VR morda omogočajo drugačno vrsto dela na daljavo, saj 3D-izkušnja daje občutek fizične prisotnosti drugih. Po nekaterih napovedih bi lahko ChatGPT privedel do večje razširjenosti štiridnevnega delovnega tedna. To dokazuje napoved svetovalne družbe McKinsey izpred nekaj let, da okoli polovico delovnih ur po vsem svetu delavci porabijo za opravila, ki jih je mogoče avtomatizirati. Zdaj oceno dviguje na 60 do 70 odstotkov.

Bojić napoveduje, da bi lahko čez 30 let tudi pisarne bile videti drugače, z večjim poudarkom na skupnih prostorih ali udobnih in prilagodljivih domačih pisarnah. Poleg tega je vse bolj priljubljen tudi fleksibilen delovni čas, pravi, z večjim poudarkom na ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, kar bo fokus preusmerilo na duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih. "Organizacije bodo verjetno več vlagale v programe za podporo dobrega počutja zaposlenih, kot so programi za zmanjšanje stresa in prilagodljiv delovni čas," pojasnjuje.Karas meni, da bodo podjetja zaposlovala veliko manj ljudi kot danes, zato bodo tudi tista "velikanska" podjetja imela le okoli deset zaposlenih.

"Verjamem, da se bo delovni teden z leti do 2050 skrajševal ali pa se bo popolnoma izgubil kot koncept, medtem ko se bo delovni čas podjetij podaljšal in do leta 2050 bo večina ponujala celodnevne storitve," pojasnjuje direktor podjetja Codewel.

Prav tako bo vodstvo bolj cenilo mehke veščine, kot so komunikacija, prilagodljivost in empatija, ter bo več vlagalo v izobraževanje zaposlenih in njihovo nenehno izpopolnjevanje s posebnim poudarkom na raznolikosti in vključenosti. "Organizacije bodo izboljšale procese zaposlovanja, razvile inkluzivne programe usposabljanja in ustvarile korporativno kulturo, ki podpira enakost in raznolikost ter ustvarjalnost. Tako imenovana ekonomija na poziv (gig ekonomija) in angažiranje samostojnih delavcev postajata vse bolj razširjena," je prepričan Bojić. Poleg tega LinkedIn napoveduje, da bodo na trgu dela čedalje bolj cenjena znanja, in ne diplome. 

"Delodajalci in zaposleni bodo postali prilagodljivi, odprti za novosti in pripravljeni na izzive prihodnosti," sklene Bojić.

Bivanje 2050 življenje in dom bo upravljal pametni telefon

Vsekakor je pričakovati, da bo leta 2050 naš bivalni prostor postal "pameten", zaradi integracije tehnologije pa še učinkovitejši in udobnejši. Čez 30 let bomo živeli v domu, kjer so nadzorni sistemi in pametne naprave avtomatizirani ter nadzorujejo različne vidike gospodinjstva, vključno z razsvetljavo, ogrevanjem oziroma hlajenjem, varnostjo, gospodinjskimi aparati, pa tudi našo zabavo, hobije in zdravje. Česa takega si danes ni težko zamisliti. 

Če pogledamo v leto 2050, bosta trajnost in prilagodljivost ključna dejavnika pri načrtovanju domov. Lastniki stanovanj bodo lahko preoblikovali in prilagodili različne dele doma svojim potrebam. Pametni sistemi, čeprav so trenutno redki, bodo postali standard v stanovanjski gradnji, meni Sami Drino, arhitekt iz Studia Doxat. "Idealna kombinacija je spoj sistemov umetne inteligence in arhitekturnega minimalizma." Za minimalistični pristop so značilni preprostost, čista oblika, minimalna uporaba elementov in poudarek na funkcionalnosti. Po njegovih besedah se bodo ljudje postopoma vse bolj nagibali k temu slogu, sploh če upoštevamo vsakodnevno vizualno obremenitev – vizualno očiščenje (angl. detox) bo vse pogostejša tema. "Implementacija umetne inteligence v stanovanjsko gradnjo se bo zgodila na področju energetske učinkovitosti. V času, ko je življenje vse dražje in se viri z veliko hitrostjo izčrpavajo, je to najpomembnejši korak," meni Drino. 

Depositphotos

 

 

Tudi arhitekti bodo s pomočjo umetne inteligence imeli manj dela z risanjem. Napredne tehnologije, kot so izdelava načrtov in evolucijski algoritmi, lahko temeljito spremenijo načrtovanje gradnje sodobnega doma. 

Največjo uporabo pametne tehnologije v prihodnosti Drino primerja s filmom Iron Man in njegovo tehnologijo umetne inteligence J.A.R.V.I.S. – ki prežema vse naprave lastnika, od telefona, računalnika, vozila, oblačil pa vse do njegovega doma. Danes imamo pametne pomočnike na večini naprav, njihovo povezovanje z umetno inteligenco pa vse bolj napreduje. Samo vprašanje časa je, kdaj bo umetnointeligenčni pomočnik združil vse osebne naprave in prostore.

Danes že imamo pametne hladilnike. Ti bodo v prihodnosti, ko nam bo zmanjkalo nekega živila, avtomatsko poslali naročilo v trgovino in ta nam ga bo dostavila na dom, je navedel primer razvoja tehnologije v domu Zenel Batagelj, navdušenec nad sodobno tehnologijo in direktor podjetja Valicon.

Poleg uporabe umetne inteligence za namene energetske učinkovitosti, nadzora orientacijskih solarnih panelov in prilagajanja količine sončne svetlobe, ki vstopa v bivalni prostor, Drino navaja, da bo imela ta pomembno vlogo tudi pri razvoju nadzornih sistemov. »Neumorno ‘oko’ umetne inteligence bo lahko opazilo sumljive aktivnosti, se učilo iz prejšnjih izkušenj in pravočasno obvestilo pristojne. Ob tem pa se bo še nenehno izpopolnjevalo,« sklene Drino.
V idealni prihodnosti bodo tehnologije omogočale interakcijo z virtualnimi objekti in informacijami v domovih, kar bo prineslo nove možnosti na področju zabave, izobraževanja in dela.

Koncerti v igricah so že danes realnost. Pionirji na tem področju so med mladimi priljubljene igre Fortnite, Roblox in Minecraft. Več milijonov ljudi se je udeležilo koncertov priljubljenih izvajalcev, kot so Travis Scott in Ariana Grande (oba v igri Fortnite) ter Lil Nas X in Royal Blood (oba v igri Roblox). 

Bloomberg Businessweek Adria

 

Poleg tega, da ljudje že vse bolj skrbijo za okolje in domove, posebno pozornost namenjajo sebi in svojemu zdravju. V svetu, kjer je tempo hiter, je velik del življenja posvečen delu, izpostavljenost stresu pa je vsakodnevna. Zato bo skrb zase v življenju ljudi zavzemala pomembno mesto.

Zdravje in dobro počutje lahko s takšnim razvojem postaneta prioriteta v prihodnjih domovih. Zamislimo si lahko vgrajene biološke senzorje, ki posredujejo informacije o zdravstvenem stanju stanovalcev in opozarjajo na zgodnje simptome bolezni, ter prostore za vadbo, sprostitev in meditacijo, integrirane v podporo dobremu počutju uporabnikov.

Danes že poznamo pametna stranišča, ki lahko odkrijejo vrsto zdravstvenih podatkov z uporabo računalniškega vida in globokega učenja, med izvajanjem analize urina in blata. V izdelavi pa je tudi pametno stranišče, ki prepoznava nekatere vrste raka, kot so urološki in kolorektalni malignomi.

Ob vse večjem pomanjkanju zelenih površin v urbanih okoljih bi lahko domovi vključili več zelenih površin v svoje zaprte prostore. Vertikalni vrtovi in hidroponski sistemi za gojenje rastlin bodo leta 2050 del naših dnevnih sob. Stvari, ki jih danes vidimo v filmih, bodo morda v prihodnosti postale del našega vsakdana. 

Čeprav pametne tehnologije še vedno previdno vstopajo v različne vidike življenja, lahko uporabniki z njihovimi koristmi dosežejo velike prihranke. Po besedah Aleksandra Mastilovića, strokovnjaka za pametna mesta, bi to kupce že danes prepričalo, da pametne domove postavijo na prvo mesto pri izbiri nepremičnine za nakup. 

Vendar je prihodnost negotova, vse ideje in pričakovanja pa špekulativne narave. Z gotovostjo lahko trdimo le, da bodo različni dejavniki, vključno s tehnološkimi inovacijami, gospodarskimi razmerami, družbenimi spremembami in političnimi odločitvami, oblikovali prihodnost naših življenj in domov.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar