text size
Čeprav se je ime Cupra uveljavilo kot športna podznamka Seata, se v zadnjih letih vse bolje znajde kot samostojna blagovna znamka. Na slovenskem trgu izstopa po enem najvišjih deležev električnih avtomobilov in povprečno najmlajših kupcih med avtomobilskimi znamkami. ''Povprečna starost kupca je od 40 do 42 leti,'' je ocenil Edo Strajnar, direktor znamk Seat in Cupra Slovenija.
Uroš Božin
Najmlajša znamka koncerna, ki se sooča z obsežnim prestrukturiranjem, je prenovila slovensko mrežo prodajnih mest in odprla tri nove salone. Ob tem pa je na trg poslala najcenejši model - električnega ravala. S tem je za slab teden prehitela matični Volkswagen, ki bo sledil s predstavitvijo ID.pola. Ni prvič, da je Cupra v Sloveniji prehitela Volkswagen. Pred približno tremi leti so znižali ceno najugodnejšega borna na 34.999 evrov in ujeli takrat najvišjo subvencijo.
Uroš Božin
Cupra stavi na najmlajše kupce in elektriko
Znižanje cene se je izkazalo za pravilno odločitev, born pa je bil že naslednje leto eden najbolj prodajanih električnih modelov. Leta 2025 je bil peti najbolj prodajan električni avtomobil. Kot pravi Strajnar, je bil korak ključen za boljšo prepoznavnost znamke med kupci električnih avtomobilov. Lani je pri Cupri delež znašal 63,5 odstotka, kar je tretji najvišji delež med znamkami, za Teslo in Leapmotorjem. Delež električnih pa bi se moral v prihodnje še povečati, saj so na trg poslali cupro raval, najmanjši in cenovno najugodnejši električni model.
Uroš Božin
Kot so poudarili, gre za drugi najpomembnejši model za formentorjem, ki je leta 2020 znamki utrl samostojno pot. Za znamko je to ključni model, ker je bil razvit in izdelan v Barceloni. Tavascan je namreč izdelan na Kitajskem, born pa v Nemčiji.
Raval je skoraj 30 centimetrov krajši od borna
Na prvi pogled deluje kot pomanjšani born. Oblika deluje agresivno in mladostno, izstopajo trikotni matrični žarometi. Hitro je vidno, da je poudarek na aerodinamiki. Ob odklepanju iz karoserije izskočijo potopne kljuke, na zadku zrak usmerjata spojler in difuzor. Raval je zgrajen na Volkswagnovi MEB+ osnovi, kar pomeni, da ga poganjata sprednji kolesi. Za volanom je občutek podoben kot v bornu, le da je kabina malce ožja. Največja razlika je v dolžini. Raval je od borna skoraj za 30 centimetrov krajši.
Uroš Božin
Oblika kabine se podreja vozniku. Sredinski zaslon je blago usmerjen proti vozniku, med sedežema pa se dviguje sredinski greben s predali. Oblike so prepoznavne, raval stavi na osvetlitev, ki sredi dneva seveda ni prišla do izraza. V ravala sem se presedel iz twinga. Razlika v izbiri materialov je takoj opazna. Presenečenje je v prtljažniku, kamor je mogoče spraviti za 441 litrov prtljage, kar je skoraj 60 litrov več kot v bornu.
Uroš Božin
Dve bateriji z različnima tehnologijama
Na voljo sta dve bateriji z različnimi celicami. Cenejši raval in raval plus energijo črpata iz litij-železo-fosfatne baterije kapacitete 37 kilovatnih ur. Na voljo je s 85 ali 99 kilovati moči, doseg pa je približno 300 kilometrov. Največja moč polnjenja je od 50 do 88 kilovatov. Večja litij-ionska baterija s kapaciteto 51,5 kilovatne ure nudi do 446 kilometrov dosega. Na voljo je v različicah endurance in VZ. Prva ima 155 kilovatov, na vrhu pa je VZ s 166 kilovati moči. Prvi krog smo naredili z različico endurance, ki ob dobrem dosegu zelo hitro pospešuje. Obljubljajo tudi dinamične vozne lastnosti in športno doživetje.
Začetna cena je 25.950 evrov, za raval plus pa 26.949 evrov. Če boste želeli večjo baterijo, se cena povzpne na 31.727 evrov, za najbolj dinamičnega ravala VZ pa 35.652 evrov.
Število sklenjenih pogodb poskočilo za 65 odstotkov
Znamka se v Sloveniji hitro širi tudi po prihodu električnih modelov. Leta 2025 je bilo prvič registriranih 736 cuper, kar je skoraj 45 odstotkov več kot leta 2024. Po sedmih mesecih je bilo prvič registriranih 733 cuper, kar je na medletni ravni 58 odstotkov več, kažejo podatki Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. Po osmih mesecih imajo sklenjenih več kot 900 pogodb, kar je 65 odstotkov več kot v istem obdobju lani, je še razkril Strajnar. ''Že v predprodaji so zbrali več kot 100 naročil, kar je za nas rekord.'' Z ravalom želijo prodajo povečati za četrtino.
Cupra stavi na življenje po subvencijah
''Prilagodili se bomo in poskušali biti karseda konkurenčni,'' je povedal Strajnar. Ali se bodo subvencije vrnile, ni želel špekulirati, dodaja pa, da so se nekateri kupci že odločili za električen avto. Po porabi sredstev niso zaznali odpovedi naročil. Ponazoril je primer kupca, ki je zaradi subvencije izbral ravala z večjo baterijo; ko je spoznal, da subvencije ne bo, pa je izbral različico z manjšo baterijo. ''Ne bo več takšne rasti, bo bolj položna, če ne bo subvencij,'' dodaja. ''Škoda, ker so ljudje elektriko sprejeli.'' Do konca leta jim je uspelo zagotoviti prodajo 90 avtomobilov.
Uroš Božin
Prvi primerki so na slovenske ceste zapeljali v teh dneh, večino ravalov za stranke pa Strajnar napoveduje v novembru. ''Tudi če ne bo subvencij, se želimo prihodnje leto približati številki 300.'' Na trgu opaža spremembo razmišljanja kupcev. Uporabnikov električnih avtomobilov je vse več, hkrati pa narašča število zadovoljnih lastnikov. Električni avtomobil ni več le druga izbira za gospodinjstvo, ampak postaja povsem uporabna možnost tudi za prebivalce večstanovanjskih naselij, če izberejo dober paket polnjenja. ''Če prevozite le 50 ali 100 kilometrov na teden, boste že našli polnilnico.'' Dodaja, da možnost polnjenja nudijo tudi v nekaterih podjetjih, kar vse skupaj močno olajša.
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
Uroš Božin
Poglej Galerijo
S subvencijami je veliko koristi imela tudi država
Priznava, da je bilo stanje tako visokih subvencij nenaravno, ko se spominja eksponentne rasti prodaje električnih avtomobilov po krizi v Iranu in rasti cen goriv. ''Ljudje so se zavedali, da teh subvencij večno ne bo in so pohiteli.'' Dodaja, da so cene električnih avtomobilov konkurenčne. ''Dobro opremljeni born stane 35 tisoč evrov in je povsem primerljiv s tistim leonom za 33 tisoč evrov,'' pokaže na razstavljenega leona. Pravi, da lahko tisti, ki se vozijo več, z električnim avtom že v enem letu prihranijo tisoč evrov pri stroških goriva. Subvencije so bile tako visoke, da so v tovarni spraševali, kako prodaja še ni eksplodirala.
Uroš Božin
Meni, da bi bila primerna višina subvencije tri tisoč evrov ali maksimalno 10 odstotkov vrednosti avtomobila. Že takoj pa bi moralo biti jasno, kako dolgo bo trajala, in če bi se subvencija postopoma nižala, bi moral biti časovni načrt znan vnaprej. Priznava, da je subvencija pospeševalka prodaje, vendar so bile te koristne tudi za državo, saj so se v proračun vrnile prek DDV-ja. Država je tako z evropskimi sredstvi zelo hitro dobila denar nazaj v proračun prek davka.
.webp){kind=icon}
