Blaž Brodnjak: 'Ključno je vprašanje, ali bomo sposobni ohraniti zagon rasti'

Nova Ljubljanska banka je v četrtek poročala o poslovanju v letu 2025. Skupina je lani ustvarila 1,3 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je pet odstotkov več kot v letu prej. Od tega so čisti obrestni prihodki znašali 947 milijonov evrov in so bili za odstotek višji kot v 2024. Podrobneje o poslovanju pišemo na povezavi.

V četrtkovem trgovanju na Ljubljanski borzi je delnica banke dosegla 200 evrov za delnico in nato do konca trgovanja upadla na 199,5 evra – dnevna rast 3,911-odstotno rastjo. O četrtkovih premikih na Ljubljanski borzi podrobneje pišemo na povezavi.

Skupne stroške je NLB medletno znižala za devet odstotkov, čisti dobiček pa je znašal 503 milijonov evrov in je dva odstotka nižji kot v 2024. Pri tem se je dobiček v zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej znižal s 131,6 na 97 milijonov evrov (-26 odstotkov).

"Čeprav je ta nižji kot v prejšnjem letu, je dobiček NLB Skupine po davkih že tretje leto zapored presegel pol milijarde evrov, kar potrjuje visoko uspešnost poslovanja Skupine, solidno rast posojil in odpornost poslovnega modela kljub pritiskom na marže," so rezultate komentirali pri banki.

Kasneje v četrtek je banka priredila klic za investitorje. Klic je pričel predsednik uprave Blaž Brodnjak. "V zadnjem četrtletju z zadovoljstvom poročamo, da smo ohranili zagon rasti – to je tudi ključna zgodba tega obdobja. Če pogledamo rast bilančne vsote in predvsem rast kreditnega portfelja, je jasno, da se je poslovanje močno okrepilo in praktično v celoti nadomestilo negativni učinek nižjega obrestnega okolja. Rast se dogaja v vseh regijah, segmentih in na obeh straneh bilance."

"Neto poslovni prihodki so se stabilizirali in so na četrtletni ravni zrasli – prav tako na letni ravni. Res je, da je rast še relativno skromna, vendar je ključno, da se marže stabilizirajo, kar je za nas zelo pomembno. V zadnjem četrtletju že vidimo tudi rahlo možnost obrata navzgor, hkrati pa velja poudariti, da so ključni učinki padca obrestnih mer zdaj v celoti odražajo v bilanci in izkazu poslovnega izida. Verjamemo, da se bo nadaljevanje rasti volumna postopno prelilo tudi v rast prihodkov," je povedal.

Tukaj so glavni poudarki klica.

O maržah

Predsednik uprave je na začetku klica spregovoril o maržah. "Stabilizacija je zdaj prisotna že približno pol leta. V industrijskem delu gospodarstva – predvsem v jeklarski predelavi in avtomobilski panogi – smo zaznali poslabšanje. Imamo nekaj večjih izpostavljenosti, ki so prešle iz stopnje dve v stopnjo tri, kar se seveda odraža tudi v oslabitvah. Kljub temu se to na ravni skupine ni prelilo v višje stroške tveganja od 29 bazičnih točk."

O makro okolju in tveganjih

Na klicu z investitorji je sodeloval tudi član uprave Archibald Kremser, ki je spregovoril o marko okolju. "V osnovi je stanje precej stabilno – ne tako močno, kot bi si želeli, vendar vidimo več optimizma za leti 2026 in 2027. Kljub zadržani gospodarski rasti smo videli zelo izrazito kreditno rast, kar kaže na velik zadržani kreditni potencial. To je povezano tudi z nizko stopnjo bančne penetracije v naših geografijah."

"Inflacija je ponekod še rahlo povišana, a se stabilizira. Z makro vidika so temelji večinoma dobri in se postopno izboljšujejo. Likvidnost in razmerja posojila/depoziti so v Sloveniji še vedno relativno nizka, v naših podružničnih trgih pa so se nekoliko zvišala. Struktura bilance ostaja uravnotežena, z nekoliko večjim deležem maloprodaje. Bilanca je likvidna, financiranje je pretežno depozitno, struktura depozitov pa zdrava," je povedal Kremser.

Član uprave Andreas Burkhardt je povedal, da so v Sloveniji imeli zahtevnejše leto v jeklarski predelavi in avtomobilski industriji. "Imamo zelo malo takih strank – a gre za večje komitente – ki se soočajo s težavami. Gre za kombinacijo njihovih specifičnih izzivov in razmer v panogi."

"Za leto 2026 ne pričakujem povsem mirnega okolja. Napoved stroškov tveganja 30 do 50 bazičnih točk ohranjamo enako kot za 2025. Ob tem poudarjam, da nikjer ne vidimo sistemskega problema; če se kaj pojavi, bodo to posamični primeri zaradi specifičnih razlogov. Ker je okolje še vedno dinamično, je mogoče, da bomo tudi v 2026 videli nekaj takšnih primerov – zato napoved ostaja nespremenjena," je povedal Burkhardt.

Bobo

 

O napovedih

V letu 2026 Skupina pričakuje trdno rast prihodkov, podprto z nadaljevanjem močne rasti posojil pri visokih enomestnih številkah in stabilnim okoljem obrestnih mer. Redni prihodki naj bi v 2026 presegli 1,3 milijarde evrov, so sporočili danes.

"Glede obetov v osnovi ne spreminjamo ničesar – vrednostna ponudba je stabilna že več let. Ciljamo na 15-odstotno donosnost, v normaliziranih pogojih pa tudi v tem letu na več kot 20-odstotno. Ključno je, da rastemo – in rastemo zelo solidno. Dokler ohranjamo približno dvomestno rast kreditov, ob stabilnih maržah oziroma občutno manjšem pritisku na marže, se to že v realnih številkah prevaja v rast prihodkov," je povedal Brodnjak.

NLB, zajem zaslona

 

"Za leto za tem je ključno vprašanje, ali bomo sposobni ohraniti zagon rasti. V srednjeročnih strateških predpostavkah smo računali z visoko enomestno rastjo, okoli osem odstotkov, vendar je bila lani rast 14-odstotna. Če bi se letos ponovno zadržala na dvomestnih ravneh, bi to seveda ustvarilo podlago za višjo rast prihodkov tudi kasneje," je povedal Brodnjak.

Predsednik uprave NLB je dodal, da nadaljujejo investicijsko agendo in jo pospešujejo z novimi funkcionalnostmi, poenostavitvijo organizacije, povečevanje hitrosti izdaj in uvedb. "V primerjavi z najbolj naprednimi evropskimi neo igralci imamo še prostor za napredek, vendar smo glede na tradicionalno konkurenco samozavestni." Hkrati je ponovil cilj za leto 2030 – 50 milijard evrov bilančne vsote.

O obrestih

Analitike na klicu je zanimalo gibanje obrestnih mer. Brodnjak je povedal, da so po osnovni predpostavki banke "stabilne, z možnostjo rahlega dviga". "Kam se bo to natančno izteklo, je v tem trenutku težko napovedati, a naj navedem konkreten primer: Republika Slovenija je pred tremi tedni izdala 10-letno obveznico z donosnostjo 3,3 odstotka, kar je bistveno višje, kot smo si lahko predstavljali ob pripravi proračuna lani."

"Obrestno okolje se zdaj ugodno prevaja v donosnost kreditov: kreditni donosi se vidno stabilizirajo. Marže so se že rahlo povečale – še simbolično, a pomembno kot temelj za rast prihodkov. Po tem, ko smo ublažili šok na kratkem delu krivulje, lahko izkoristimo višje obresti na daljšem delu. Tako na ravni bilance kot pri odobravanju kreditov se usmerjamo v daljše ročnosti; povečali smo delež fiksnih obrestnih mer in tudi trajanje sredstev se je v zadnjem letu opazno podaljšalo," je povedal član uprave Kremser.

O prevzemih

Analitike je zanimalo, ali NLB meni, da ima dovolj manevrskega prostora, da bi lahko iz notranjih virov izvedla večji prevzemni posel, še posebej ob upoštevanju, da so se v zadnjih mesecih vrednotenja bank precej povečala.

"Pri prevzemih smo bili vedno zelo jasni: glede na našo obstoječo lastniško strukturo, strukturo delničarjev in s tem povezano zmožnost generiranja kapitala, imamo objektivno gledano določene omejitve. Zato ves čas komuniciramo, da mora biti vsak potencialni prevzem po velikosti lahko absorbiran ob upoštevanju normalnih upravljavskih kapitalskih rezerv," je povedal predsednik uprave. "V praksi to pomeni, da si ne predstavljamo in nikoli nismo razmišljali o poslih, ki bi šli bistveno preko približno štirih milijard evrov."

Hkrati je Brodnjak omenil, da so začeli raziskovati možnosti za vstop na albanski trg. "Obisk prejšnji teden je bil zelo obetaven: okolje je dinamično, hitro rastoče, in za NLB bi bil vstop naraven, saj smo močno prisotni v sosednjih državah. Potencialno so zanimive tudi druge možnosti, saj je Albanija na poti približevanja EU. Ambicija države je zaključiti poglavja do 2027 in polno vstopiti 2029 – to bi lahko pomenilo dodatno rastno priložnost."

Posnetek zaslona

 

O dividendi

Ob današnji objavi nerevidiranih poslovnih rezultatov za leto 2025 je NLB sporočila, da so skupna izplačila delničarjem v letu 2025 znašala 257,2 milijona evrov, kar ob ceni delnice konec leta predstavlja okoli sedemodstotno donosnost. V leto 2026 pričakujejo, da bo izplačanih 55 odstotkov lanskoletnega dobička, kar predstavlja povečanje izplačilnega razmerja za pot odstotnih točk. Pri tem opozarjajo, da to velja, če ne pride do pomembnih združitev in prevzemov.

To je na klicu z investitorji povedal tudi Kremser: "Naš predvideni izplačilni delež pomeni, da zadržimo 45 odstotkov dobička – to je v izračunih že v celoti upoštevano. Izplačilo 55 odstotkov predlagamo z dobrimi razlogi, ker imamo kapaciteto. Po zelo uspešni izdaji instrumenta AT1 smo kapitalsko res zelo dobro postavljeni. In dokler se pri prevzemih nič bistveno ne premakne – česar za zdaj ne vidimo – ostaja naš pogled na izplačilni delež 55 odstotkov, kar je prav tako v celoti že upoštevano."

Analitike na klicu je zanimalo tudi, ali banka načrtuje dodatne izdaje AT1 in ali lahko pričakujemo, da bi to v srednjeročnem obdobju omogočilo hitrejšo rast dividende na delnico?

Član uprave Burkhardt je povedal, da trenutno glede na kapitalske ravni banke dodatne izdaje niso potrebne. "Seveda bi prevzemi lahko ponovno spremenili enačbo – odvisno od velikosti transakcije. Izplačilni delež smo dvignili iz 50 na 55 odstotkov. Pri tem pa smo želeli spremembo izvesti postopno, brez pretresov. Če pogledate obete do 2027, je okvir 50 do 60 odstotkov, kar pomeni, da priznavamo tudi možnost nadaljnjega izboljšanja iz trenutnih ravni – vendar bolj kot postopen razvoj."

"V praksi ves čas izvajamo balansiranje: želimo zagotavljati smiselno dividendno izplačilo, hkrati pa ohranjati pokrite tudi priložnosti za rast. Dokler lahko kreditno knjigo povečujemo tudi z dvomestnimi stopnjami, in dokler obstaja vsaj možnost prevzemov, bi bilo neracionalno, da kapital v celoti razdelimo v obliki dividend. Zato ohranjamo varnostne rezerve," pa je povedal Brodnjak.

Če ne bi imeli nikakršne vidljivosti, da bi se lahko v naslednjih dveh letih pojavila vsaj napol verjetna, materialna prevzemna priložnost, bi dividendo vedno lahko dodatno povečali. A dokler to ni izključeno, to preprosto ne bi bilo pametno, je še povedal Brodnjak in dodal: "Kljub močni rasti ohranjamo tudi rast dividend v absolutnem znesku. Pri skoraj zgodovinskem vrhu tečaja okoli 200 evrov smo se za nekaj ur približali štirim milijardam evrov tržne kapitalizacije. Dividendna zgodba ostaja močna: izplačilo 55 odstotkov dobička pomeni v absolutnem znesku več kot letos, kar še naprej podpira privlačne dividendne donose in s tem investicijsko privlačnost."

O minimalni plači

Analitike je tudi zanimalo, kakšno rast stroškov dela banka predpostavlja za leto 2026, glede na dvig minimalne plače v Sloveniji.

Predsednik uprave Brodnjak je povedal, še vedno gledajo na srednje enomestne stopnje rasti. "Bomo videli, kje bomo pristali, ker je to kombinacija dveh dejavnikov: pritiska na plače na eni in gibanja števila zaposlenih na drugi strani. Zdaj je še prezgodaj za zelo natančno številko, ampak srednje enomestna ali morda višje enomestna rast je realno pričakovati," je sklenil.

O prihajajočih volitvah

Slovenski volivci se bodo 22. marca izbirali novo sestavo državnega zbora. Predsednik uprave NLB je spregovoril tudi o prihajajočih volitvah.

"Opažamo selitev določenih funkcij iz Slovenije na Hrvaško. Po volitvah v Sloveniji konec marca pričakujemo, da bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva močneje na dnevnem redu in naslovljena s konkretnimi ukrepi. Do takrat iščemo načine, kako še naprej učinkovito spremljati naše komitente, tudi na Hrvaškem, ki se zdi, da je bila pomemben prejemnik tega premika odločanja," je povedal.