Kako so avgusta posli oplemenitenja zamajali statistiko izvoza

Slovenski izvoz je avgusta letos dosegel 4,8 milijarde evrov, kar je 12,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). Uvoz je v istem času znašal 4,7 milijarde evrov in se je medletno zmanjšal za štiri odstotke, kar je Sloveniji prineslo presežek v blagovni menjavi v višini 200 milijonov evrov. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 103,8 odstotka.

Močno povečanje izvoza v države zunaj EU, zakaj?

Izvoz v nečlanice EU je bil avgusta izrazito višji – za 28,1 odstotka. Če se iz obsega izloči poslovanje oplemenitenja, pa je izvoz v ta del sveta dejansko upadel za 13,7 odstotka, na 688 milijonov evrov. Zakaj takšna razlika? "Po letu 2018 se je zunanjetrgovinska menjava Slovenije, zlasti trgovina s farmacevtskimi proizvodi s Švico, močno povečala. Glavni razlog so bili posli oplemenitenja – predelave, obdelave ali druga izboljšanja blaga brez spremembe lastništva," je v kratki analizi pojasnil Matevž Hribernik z Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar). 

V Sloveniji so posli oplemenitenja blaga pred letom 2019 predstavljali okoli odstotka bruto izvoza in uvoza, do leta 2024 pa so se pri izvozu povečali na tretjino izvoza in pri uvozu na 38,5 odstotka uvoza. "V zunanjetrgovinski statistiki je to vodilo do močno precenjenih dejanskih vrednosti izvoza in uvoza," je opozoril Hribernik.

Navidezna rast blagovne menjave lahko po njegovih besedah ustvarja vtis krepitve sektorjev, dejavnosti, rasti trgovinskih presežkov ali povečane proizvodnje. "Vendar ti kazalniki z vključenimi posli oplemenitenja ne odražajo nujno rasti domače proizvodnje ali ustvarjene dodane vrednosti," dodaja. Posli oplemenitenja v zunanjetrgovinski statistiki so tako primer, kjer kvantitativni kazalniki ne odražajo v celoti dejanskega povečanja aktivnosti v gospodarstvu.

Na drugi strani se je uvoz iz nečlanic EU zmanjšal za 0,4 odstotka, oziroma za 3,4 odstotka, če ne upoštevamo poslov oplemenitenja, kar je pomenilo skupno vrednost 669 milijonov evrov.

Blagovna menjava s članicami EU je avgusta upadla, nekoliko izraziteje pri uvozu kot pri izvozu. Vrednost izvoza je znašala dve milijardi evrov, kar pomeni 3,9 odstotka manj kot avgusta lani. Uvoz iz članic EU pa je padel za 8,1 odstotka, na 2,1 milijarde evrov.

Prvih osem mesecev: močna rast izvoza

Na ravni letošnjega leta do konca avgusta je bila skupna vrednost trgovanja s tujino višja kot v enakem obdobju lani. Izvoz blaga se je povečal za 22,3 odstotka na 49,1 milijarde evrov, uvoz pa za 9,4 odstotka na 47,1 milijarde evrov.

V tem času se je povečala blagovna menjava z obema skupinama držav. Trgovanje z nečlanicami EU je beležilo močno rast – izvoz je bil višji za 45,7 odstotka, uvoz pa za 18,7 odstotka. Pri trgovanju z državami članicami EU pa je rast precej bolj zadržana: izvoz se je povečal le za 0,4 odstotka, uvoz pa ostal na enaki ravni kot lani.

Skupni presežek v blagovni menjavi Slovenije v prvih osmih mesecih je znašal dve milijardi evrov, pokritost uvoza z izvozom pa 104,3 odstotka.