Cene energentov so šle letos v nebo, napovedujejo se tudi možne motnje v dobavi. Še posebej je ogroženo poslovanje energetsko intenzivnih podjetij, ki jim je vlada priskočila na pomoč z različnimi ukrepi – kapico na cene energije, subvencioniranjem stroškov in nižjim DDV na energente, in sicer z 22 na 9,5 odstotka.
Predlog zakona, ki ga je predstavila vlada, predvideva državno pomoč podjetjem, za katero bo vlada namenila 40 milijonov evrov – 20 v tem letu in 20 v naslednjem. Država bo gospodarskim subjektom pomagala s sofinanciranjem 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022.
Energetsko intenzivna podjetja ukrepe pozdravljajo, a hkrati dodajajo, da ne bodo zadostovali. Za naslednje leto pričakujejo dodatno pomoč, kar je že napovedal tudi gospodarski minister Matjaž Han. O trenutnem poslovanju in pričakovanjih za prihodnost smo se pogovarjali s podjetji Impol, Helios TBLUS in Slovenska industrija jekla (SIJ).
Preberi še
Vlada na pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom z 81 milijoni evrov
Vlada bo podjetjem sofinancirala 30 odstotkov stroškov električne energije in plina, socialno ogrožena gospodinjstva bodo prejela draginjski dodatek v višini vsaj 200 evrov.
18.08.2022
V Sloveniji še ta teden nižji DDV na energente?
Vlada predlaga znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka. Državni zbor bi lahko že jutri na izredni seji glasoval o zakonu.
22.08.2022
Poslovanje zaenkrat stabilno, težave lahko nastopijo naslednje leto
Tista podjetja, ki so že letos zakupila električno energijo in zemeljski plin za naslednje leto, ogromnega stroškovnega pritiska zaenkrat še ne čutijo. Makroekonomska situacija pa se pozna pri poslovanju. "Poslujemo dobro, surovinska oskrba poteka nemoteno. Na določenih programih se soočamo z upadom naročil, kar smo tudi predvidevali in napovedovali," so za Bloomberg Adria povedali v skupini Impol, šestem največjem slovenskem izvozniku, ki izdeluje izdelke in polizdelke iz aluminija.
"Letošnje leto je ob splošnem dvigu cen surovin in dvigu večine ostalih stroškov zelo težko. Kupci težko sprejemajo dodatna povečanja prodajnih cen, zato višji stroški energentov še dodatno vplivajo na slabši finančni rezultat. Za kemijsko industrijo je namreč zemeljski plin tudi pomemben surovinski vir in ne nastopa zgolj kot energent," pa so nam sporočili iz podjetja Helios TBLUS, vodilnega proizvajalca barv in premazov. "Dobavljivost surovin je sicer boljša kot v lanskem letu, vendar so cene surovin tudi zaradi višjih proizvodnih stroškov na rekordno visokih nivojih."
O zanesljivosti dobave surovin poročajo tudi iz Slovenske industrije jekla (SIJ), težave pa jim povzročajo ogromne podražitve surovin in energije. "Električna energija in zemeljski plin predstavljata večino energetskih stroškov. Kot energetsko intenzivna industrija zato seveda močno občutimo nesorazmerno visoke cene energentov v primerjavi z letom prej," so za Bloomberg Adria povedali pri SIJ. "Cene večine za Skupino SIJ ključnih surovin so pred poletjem dosegle svoj vrh. V zadnjih mesecih je njihov trend sicer negativen, vendar so cene še vedno na visoki ravni."
Višjih stroškov se ne da preprosto preliti v višje cene
Vsa podjetja poročajo, da se zaradi višjih stroškov nekoliko dražijo tudi njihovi izdelki za kupce, a ne v dovoljšni meri, da bi lahko izničili vpliv dražjih energentov in surovin. "Smo v stalnih pogovorih s kupci glede povišanja prodajnih cen, ki pa jih kljub upravičenosti težko uveljavljamo," pravijo v Helios TBLUS.
V SIJ so prodajne cene skladno s podražitvijo surovin in energentov ter ob visokem povpraševanju na jeklarskih trgih v preteklem letu uspešno uravnavali po vnaprejšnjem dogovoru s kupci. A dodajajo, da kljub nadaljnji rasti cen energentov opažajo, da prodajne cene na trgu upadajo, na kar verjetno vpliva ohlajanje svetovnega gospodarstva.
Nekatere prodajne cene so uspeli nekoliko zvišati v Impolu, kjer imajo dolgoročne pogodbe in pogajanja še potekajo. Zaradi negotovih razmer na trgu so konservativni pri sklepanju nadaljnjih dolgoročnih pogodb.
Kaj pričakujejo od trgov in vlade v naslednjih 12 mesecih?
V Impolu bistvenih sprememb letos ne pričakujejo, prav tako glede na povpraševanje niso zaskrbljeni glede poslovnih rezultatov v naslednjem letu. Skrbi pa jih krizni načrt v primeru redukcij energije. "Pomembno bi bilo vedeti, kakšni so državni načrti v primeru zmanjšanih dobav zemeljskega plina. Tukaj bi apelirali na odgovorne osebe, da naj ne omejujejo gospodarstva, saj bomo s tem negativne posledice čutili v vsej družbi."
Zahtevno naslednje leto pričakujejo pri Helios TBLUS. "Napovedi niso bile še nikoli tako nehvaležne kot sedaj, saj je predvsem geopolitična negotovost zelo velika in je možnih veliko različnih scenarijev. Še bolj kot do sedaj bo potrebna velika prilagodljivost in odzivnost na vsa dogajanja na svetovnih trgih," so povedali za Bloomberg Adria.
"Upamo, da bo vlada s pripravo konkretnih ukrepov nadaljevala čim prej in poiskala rešitve za pomoč gospodarstvu v naslednjih mesecih in naslednjem letu," so obete za prihodnost komentirali v SIJ. "Kot možne nadaljnje korake vidimo cenovno kapico na energente ali dopolnjeno shemo pomoči, ki bi ustrezno naslovila tudi izzive, ki – kot kaže – energetsko intenzivno industrijo čakajo v naslednjih mesecih."
Pri Helios TBLUS pa vladi predlagajo "povečane subvencije za investicije v alternativne vire energije, ki zmanjšajo odvisnost od zemeljskega plina, in investicije, ki zmanjšajo porabo energije. Pričakujemo tudi ukrepe, ki zmanjšajo stroške na enoto porabljene energije (trošarine, direktne subvencije na porabo energentov)."
Dopolnjeno ime podjetja Helios TBLUS; prej je bilo napačno navedeno ime Kansai Helios.