-orig.jpeg)
Skupna NLB je v prvem četrtletju letos ustvarila 231,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,6-krat več kot v istem odboju lani.
"Skupina je visok dobiček po davkih skupine zabeležila zaradi enkratnih učinkov prevzema N banke," so preko spletne strani Ljubljanske borze pojasnili, razlog za visok dobiček družbe v NLB.
Skupna NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak je v prvem četrtletju letos ustvarila 231,5 milijona evrov čistega dobička, predvsem na račun prevzema Sberbank, ki je aprila postala N Banka. Na skok dobička je na eni strani vplival učinek pripoznanja negativnega dobrega imena v znesku 172,8 milijona evrov, ki je nastal kot posledica razlike med plačano kupnino in kapitalom nekdanje Sberbank na dan prevzema. Na drugi strani pa so ob vključitvi pripoznali 8,9 milijona evrov 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub. Na dnevu vlagateljev je član uprave odgovoren za finance Archibald Kremser povedal, da poteka podrobnejši pregled kreditnega portfelja, kar pomeni, da ni izključeno, da bo banka opravila še kakšno slabitev.
Brez omenjenih učinkov bi Skupina ustvarila 71,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za slabih pet odstotkov več kot v enakem četrtletju lani.
V prvem četrtletju so čisti obrestni prihodki znašali 107,8 milijona evrov, kar je 11 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani, čisti neobrestni prihodki pa so bili 66,7 milijona evrov oziroma 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Razlog za rast obrestnih prihodkov je predvsem večji obseg kreditov, zlasti prebivalstvu in nižjih obrestnih mer na depozite v bankah članicah. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je izhajal čistih opravnin, ter rezultati na področju plačilnega prometa in povezanih storitev, investicijskih skladov ter bančnega zavarovalništva.
Neto posojila strankam so v letu dni povečala za 14 odstotkov na 12,109 milijarde evrov. Obseg novih stanovanjskih posojil je znašal 179,6 milijona evrov. Depoziti strank so se v letu dni povečali za 5 odstotkov na 18,525 milijarde evrov, 844,4 milijona evrov je bila posledica prevzema N Banke. Neto razmerje med krediti in depoziti je v 1. četrtletju znašalo 65,4 odstotka, kar pomeni zvišanje za 5,3 odstotne točke.
Delež slabih kreditov (NPE – EBA deffinicija) ostaja na nizki ravni in je v prvem četrtletju znašal 1,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v zadnjem četrtletju lani in 0,7 odstotne točke manj kot istem obdobju lani.
Neto obrestna marža je v prvem četrtletju znaša 2,07 odstotka in je upadla za 0,02 odstotni točki v primerjavi z istim obdobjem lani.
Razmerje med stroški in prihodki se je izboljšalo za 3,8 odstotne točke v primerjavi z istim obdobjem lani (na 58,9 %), vključno z učinki procesa integracije Komercijalne banke.
Donos na kapital po davkih (ROE) je bil v prvem četrtletju za odstotno točko nižji kot v istem obdobju lani in je znašal 12 odstotkov. Izračun ne upošteva učinka negativnega dobrega imena iz prevzema N Banke, 12-mesečne pričakovane kreditne izgube pripoznane na dan prevzema za donosni portfelj N Banke v višini 8,9 mio EUR pa niso anualizirane, so pojasnili v NLB. Uprava si je zadala cilj ohranjati donosnost kapitala nad 12 odstotki.
Bilančna vsota skupine je konec marca dosegla 23,02 milijarde evrov, kar je sedem odstotkov glede na konec lanskega leta.
Skupni kapitalski količnik na ravni skupine je konec marca 2022 znašal 15,8 odstotka, kar je 1,7 odstotne točke višje od celotne kapitalske zahteve, ki je znašala 14,10 odstotka.
Dividenda ponovno v dveh delih
Letos je izplačilo dividend predvideno v dveh obrokih, v prvi tranši 50, konec leta še dodatnih 50 milijonov evrov. V letu 2023 banka načrtuje izplačilo dividend v skupnem znesku 110 milijonov evrov. »Potrebna bo diskusija z delničarji, kjer vas bomo vprašali, ali vam je relevantna dividenda donosnost ali rast,« je povedal Brodnjak. »Odločitev bo vaša,« je dejal.
Napovedi
Skupina v letu 2022 pričakuje visoko enomestno rast kreditov, rast pričakuje na vseh ključnih področjih. Skupina s ciljem povečanja vrednosti za delničarje preučuje nadaljnje možnosti za združitve in prevzeme na domačem trgu in ostalih trgih v regiji, kjer še ni navzoča, so nanizali v medletnem poročilu.
S&P zvišal NLB boniteto
Bonitetna agencija Standard and Poor's je zvišala bonitetno oceno NLB z BBB-/A-3 na BBB/A-2. Agencija je pojasnila, da stabilni izgledi odražajo trdno kapitalizacijo in učinkovito upravljanje s tveganje, podprto z odpornostjo gospodarstev na ključnih trgih skupine kljub vojni v Ukrajini ter negotovostim zaradi vpliva pandemije covid-19.
.webp){kind=icon}
