Dogovor med Rusijo in Ukrajino o izvozu ukrajinskega žita ima številne nedorečene podrobnosti. Dogovor se je še pred tednom dni zdel misija nemogoče, in sicer predvsem zaradi dejstva, da vojna še vedno traja in da je zaupanje med obema stranema na izjemno nizki ravni.
V nadaljevanju povzemamo, kar je znanega o tem vprašanju, kako je problem sploh nastal, kako bo potekal izvoz pšenice in kakšna so tveganja, kot jih vidi ameriški časnik New York Times.
Zakaj doslej ni bilo mogoče izvoziti žita?
Potem ko je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je svoje vojno ladjevje med drugim razporedila tudi ob obali Črnega morja. Ukrajina je v morje ob obali postavila mine, da bi preprečila ruske napade. To je dejansko pomenilo blokado pristanišč, ki so pred vojno izvažala žito in druge dobrine iz črnomorskih pristanišč. Rusija si je nekaj zalog žita prisvojila, minirala polja, tako da pšenice ne bi mogli požeti, in uničila zmogljivosti za njeno hrambo.
Kako bo potekal izvoz pšenice?
Ukrajinski kapitani bodo ladje, polne pšenice, peljali iz pristanišč Odesa, Južna in Črnomorsk. V Istanbulu bodo vzpostavili skupno poveljstvo, kjer bodo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in Združenih narodov opazovali gibanje vseh ladij. Te bodo iz ukrajinskih prešle v turške teritorialne vode, kjer bodo inšpekcije ladij izvajale ekipe turških, ukrajinskih in ruskih predstavnikov ter predstavnikov Združenih narodov. Ladje bodo nato odplule do ciljnih pristanišč po svetu, in ko se bodo vrnile, jih bo skupna ekipa ponovno pregledala, preden se bodo vrnile v ukrajinska pristanišča.
Bloomberg
Dogovor določa, da je glavna odgovornost inšpekcijskih ekip preverjati, ali ladje prevažajo "nepooblaščeni tovor ali ljudi, ki plujejo v ukrajinska pristanišča oziroma iz njih".
Glavna zahteva Rusije pri dogovoru je bila, da ladje, ki se vračajo, ne prevažajo orožja za Ukrajino.
Strani so se tudi dogovorile, da v okolici pristanišč ne bodo potekale vojaške operacije. Dogovor predvideva, da se bo prevoz pšenice v višini pet milijonov ton na mesec začel zelo hitro. Ob takšnem obsegu in upoštevajoč dejstvo, da se 2,5 milijona ton pšenice po kopnem in rekah že prevaža v prijateljske sosednje države Ukrajine, naj bi v prihodnjih treh ali štirih mesecih prepeljali okoli 20 milijonov ton žita. Tako se bodo sprostile zmogljivosti za hrambo žita, saj nova žetev že poteka.
Kakšna so tveganja?
Ker se strani nista dogovorili o premirju, boda ladje plule skozi vojna območja. Morebitni napadi v bližini ladij ali pristanišč bi prav gotovo izničili dogovor. Dodatna tveganja so kršitve zaupanja ali nesoglasja med inšpektorji in predstavniki skupnega poveljstva.
Vloga Združenih narodov in Turčije je, da poskušajo rešiti morebitna nesoglasja ter da nadzirajo in uveljavljajo določila dogovora. Veljal bo 120 dni; predstavniki Združenih narodov upajo, da ga bodo podaljšali.
Ali bo dogovor rešil problema lakote v svetu in visokih cen hrane?
Ne. Lakota v svetu je zaradi slabe distribucije hrane in manipulacije cen že dolgo časa trajajoč problem; nekateri deli sveta jo trpijo iz leta v leto. Dodatne težave predstavljajo vojaški konflikti v določenih delih sveta in podnebne spremembe. Vojna v Ukrajini - ta opravlja znaten delež svetovne proizvodnje žita - pomeni dodatno breme za distribucijske mreže, kar je povzročilo skok cen in še povečalo problem lakote v svetu.
Dogovor naj bi v nekaj tednih omogočil povečan prevoz žita do Somalije, s čimer naj bi preprečili najhujšo lakoto, hkrati pa je pričakovati tudi padec cen žita na svetovnih trgih. Vendar glede na krhkost dogovora na trgu žita ni pričakovati takojšnje normalizacije.
Kaj ima od dogovora Rusija?
Tudi Rusija je velik izvoznik žita in gnojil, kar pomeni, da bo dogovor tudi njej olajšal izvoz teh dobrin na svetovna tržišča. V Kremlju so večkrat ponovili, da svojih zalog ne morejo izvažati zaradi sankcij, ki so jih uvedle ZDA in Evropska unija.
Te dobrine naj ne bi bile na seznamu sankcij, vendar zasebne ladijske družbe, zavarovalnice, banke in druga podjetja niso bili preveč navdušeni nad tem, da bi Rusiji pomagali pri izvozu žita in gnojil zaradi bojazni, da bi lahko prekršili sankcije ali da utegne poslovanje z Rusijo škoditi njihovemu ugledu.
Evropska unija je v četrtek izdala pravno pojasnilo, da banke in druga podjetja, vpletena v prevoz žita, niso na seznamu sankcij proti Rusiji.
Združeni narodi so ob podobnih zagotovilih ameriške administracije opravili pogovore s predstavniki zasebnega sektorja in pričakujejo, da se bo obseg trgovine z Rusijo, zlasti iz pristanišča Novorusisk, v kratkem povečal.
.webp){kind=icon}
