Julija bo v Sloveniji začel veljati nov obračun omrežnine, ki z močnejšimi cenovnimi signali spodbuja odjemalce k učinkovitejšemu odjemu elektrike, pravijo na Agenciji za energijo. Med drugim prinaša večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč. Večjim uporabnikom se bo presežna obračunska moč obračunala že s prvim julijem.
Strošek omrežnine (po energiji in moči) bi bil lahko za manjše in srednje veliko proizvodno podjetje brez prilagoditve lanske porabe električne energije po novem obračunu višji za četrtino, kaže analiza, ki smo jo pridobili. Kako bo nov obračun omrežnine vplival na višino stroškov, smo nedavno nazaj pisali. S pomočjo analize podjetja Inea smo izračunali, kakšen prihranek je možen s prilagoditvijo porabe.
Nov način obračunavanja omrežnine vključuje sezonsko in dnevno diferenciacijo tarif, razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč.
Preberi še
Izračun: Za podjetja strošek omrežnine po prvem juliju višji tudi za četrtino?
Po oceni Agencije za energijo naj bi poslovni odjemalci ob nespremenjeni rabi plačali 9 do 15 odstotkov več kot v letu 2023.
31.01.2024
EU v 584 milijard evrov vreden načrt za prenovo električnih omrežij
Poraba energije naj bi se do leta 2030 povečala za 60 odstotkov.
24.11.2023
Kako privlačna bo fotovoltaika po odpravi netiranja?
Lani skoraj 30, letos do konca septembra skoraj 22 tisoč vlog za soglasje ‒ pa prihodnje leto?
21.11.2023
'Ne moremo narediti zelenega prehoda z eno najnižjih omrežnin v Evropi'
Tako meni Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles.
06.07.2023
Nov obračun bo prizadel predvsem večja podjetja
Po novem obračunu bo najdražji časovni blok ena, ki nastopi zgolj v višji sezoni, ko je glede na podatke elektrooperaterjev omrežje najbolj obremenjeno. Najcenejši časovni blok pet pa nastopi zgolj v nižji sezoni.
"Pri največjih porabnikih bo učinek novega obračunavanja največji, saj ti omrežje najbolj obremenjujejo," je nedavno priznala direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Ob tem je imela v mislih predvsem energetsko potratne industrijske porabnike. Meni, da bodo kljub prenovi obračuna slovenski industrijski odjemalci še vedno manj obremenjeni s stroškom omrežnine glede na druge evropske države.
Kako se na nov obračun omrežnine pripravlja gospodarstvo?
Zanimalo nas je, kako na nov način obračunavanja omrežnine gledajo v gospodarstvu. V ta namen smo se obrnili na večja podjetja in interesna združenja.
V Cinkarni Celje so že v minulem letu pristopili k naslavljanju izziva napovedane omrežninske reforme, ki bo podjetju predstavljala zvišanje stroškov omrežnine do 40 odstotkov oziroma celotnega stroška celotne dobavljene električne energije do osem odstotkov, ob predpostavki, da bistveno ne posežejo v obstoječ profil odjema.
"Vsekakor bo v prihodnosti imela postavka omrežnine vidnejšo vlogo pri celotnem strošku električne energije, kateri bo potrebno dati večjo pozornost. V podjetju smo že pripravili različne scenarije in aktivirali določene ukrepe, kot so organizacijski ukrepi vodenja proizvodnje, nadzor in dinamično upravljanje trošil, analiziranje predvidenih potreb po energiji ter aktivna gradnja in integracija lastnih sončnih elektrarn, s čimer bi zmanjšali porabo električne energije in zamejili vpliv višjih stroškov nove omrežnine," so za Bloomberg Adria povedali iz Cinkarne Celje.
'Slovensko gospodarstvo potrebuje konkurenčno in predvidljivo okolje,' opozarjajo na Cinkarni Celje.
Kljub vsem aktivnostim pa v podjetju menijo, da ne bo moč izničiti vseh dodatnih predvidenih stroškov, ki jih lahko slovensko gospodarstvo in industrija pričakuje v nadaljevanju. "Na strani pripravljavcev reforme bo potrebno razmisliti v smeri dodatnih subvencij za podjetja ali ponovno preučiti načrtovane tarifne spremembe do predvidenega roka pričetka obračuna nove omrežnine," so še povedali iz podjetja, saj, tako na podjetju, slovensko gospodarstvo potrebuje konkurenčno in predvidljivo okolje.
'Predvidene obremenitve niso dovolj natančno opredeljene'
V Lidlu Slovenija pričakujejo precejšno povišanje omrežnine iz naslova električne energije. "Na nove tarifne sisteme se trgovska podjetja razmeroma težko prilagajamo, saj moramo v okviru našega odpiralnega časa, ko je čas najdražjega omrežninskega bloka, zagotavljati nemoteno poslovanje," so za Bloomberg Adria povedali iz podjetja.
Izzive pričakujejo tudi z dodatnimi stroški iz naslova prihajajočih zakonskih zahtev, kot sta zagotovitev električnih polnilnic in sončnih elektrarn, saj so predvidene obremenitve za gospodarstvo skoncentrirane na zelo kratko obdobje, obenem pa niso dovolj natančno opredeljene, so še povedali na Lidlu.
Tako v podjetju ocenjujejo, da bo najdražji del reforme nastopil v zimski sezoni, ko je proizvodnja sončne energije najmanjša. "V spomladanskem in poletnem delu leta pa se ob ugodnih vremenskih pogojih nadejamo pozitivnih učinkov," so o reformi dejali na Lidlu.
Združenje delodajalcev Slovenije: 'Pričakujemo predvidljivo in stabilno poslovno okolje'
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) hkrati z uveljavitvijo nove reforme uvaja nov sistem obračunavanja na osnovi časovnega razlikovanja porabe električne energije in obremenitve omrežja, z namenom razbremenitve v času njegove največje zasedenosti.
"V ta namen pridobivamo podatke poslovnih odjemalcev po posameznih panogah z razlikovanjem med velikimi, srednjimi in malimi poslovnim odjemalci. Posebno pozornost namenjamo energetsko intenzivni industriji," so za Bloomberg Adria povedali na GZS.
S tem želijo oceniti učinke reforme na posamezne poslovne odjemalce glede na njihovo velikost in dejavnost, ki jo opravljajo, ter posledično oceniti vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
'Vsako dodatno stroškovno breme samo zmanjšuje konkurenčnost slovenskega delodajalskega okolja,' so povedali iz Združenja delodajalcev Slovenije.
"Poslovni odjemalci in predvsem energetsko intenzivna podjetja odjemajo električno energij, ki – v izogib prevelikim stroškom - tečejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, zato je prilagajanje proizvodnih procesov in njihovo premikanje v časovni blok z nižjo obremenitvijo praktično nemogoče," so že dejali na GZS.
Na Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pa medtem z zaskrbljenostjo spremljajo najave o novih obremenitvah. "Treba se je zavedati, da vsako dodatno stroškovno ali administrativno breme samo zmanjšuje konkurenčnost slovenskega delodajalskega okolja. Pričakujemo predvsem predvidljivo in stabilno poslovno okolje," so povedali.