Z julijem bo začel veljati nov obračun omrežnine, ki z močnejšimi cenovnimi signali spodbuja odjemalce k učinkovitejšemu odjemu elektrike, pravijo na Agenciji za energijo. Med drugim prinaša večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč. Večjim uporabnikom se bo presežna obračunska moč obračunala že s prvim julijem. Kako se bo to odrazilo v višini stroškov?
Strošek omrežnine (po energiji in moči) bi bil lahko za manjše in srednje veliko proizvodno podjetje brez prilagoditve lanske porabe električne energije po novem obračunu višji za četrtino, kaže analiza, ki smo jo pridobili. Pripravili so jo pri podjetju Inea, ki se ukvarja z avtomatizacijo in računalniškim vodenjem procesov, ima pa tudi vodilno vlogo na področju industrijske energetike.
Nov način obračunavanja omrežnine vključuje sezonsko in dnevno diferenciacijo tarif, razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč. Cilj reforme je po navedbah agencije doseči pravičnejšo razdelitev stroškov in spodbuditi večjo ozaveščenost vseh odjemalcev.
Preberi še
Kako privlačna bo fotovoltaika po odpravi netiranja?
Lani skoraj 30, letos do konca septembra skoraj 22 tisoč vlog za soglasje ‒ pa prihodnje leto?
21.11.2023
Nov obračun omrežnine ne marca, ampak šele julija 2024
Odjemalcem naj bi pri učinkovitem odjemu pomagala tudi spletna aplikacija, ki je v pripravi.
15.11.2023
'Ne moremo narediti zelenega prehoda z eno najnižjih omrežnin v Evropi'
Tako meni Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega omrežja Eles.
06.07.2023
Kosin, Inea o energetiki: 'Tako, kot so podjetja delala do zdaj, ne bodo mogla več'
Peter Kosin iz podjetja Inea pravi, da so podjetja zelo zainteresirana za nov omrežninski sistem.
03.11.2023
Presežna obračunska moč se za leti 2024 in 2025 ne bo obračunala za uporabnike sistema s priključno močjo do vključno 43 kilovatov, ki ne bodo spremenili moči, določene pri distributerju.
Kakšen prihranek je možen s prilagoditvijo porabe?
Izračune so podali na podlagi podatkov lanske porabe elektrike ter jo uporabili za nove časovne bloke ob novih tarifnih postavkah. Preračun so opravili za dve podjetji: za srednje proizvodno podjetje, ki se ukvarja z mehansko obdelavo kovin, in za manjše proizvodno podjetje, ki obdeluje kovine.
V prvem primeru je bila največja moč po časovnih blokih med 3.262 in 3.770 kilovatov, povprečna optimalna moč po uredbi pa 3.440 kilovatov. Po obstoječem sistemu so stroški omrežnine skupaj nanesli nekaj manj kot 254 tisoč evrov, po novem pa bi bili ti ob nespremenjeni porabi višji za slabih 70.500 evrov ali 27,7 odstotka.
Podjetje bi prihranke lahko ustvarilo s prilagoditvijo porabe. "Znižanje moči glede na to, da je omrežnina preračunana na tri najvišje konice, ki so praviloma precej višje od povprečne moči, bi pomenilo le eno prilagoditev dnevno, kar nima skoraj nobenega vpliva na proizvodnjo," dodajajo pri Inei. Z več prilagajanja in nižanjem porabe je mogoče to konico še znižati.
V drugem primeru pa gre za manjše podjetje, pri katerem je povprečna optimalna moč po uredbi 713 kilovatov. Pri tem podjetju so stroški omrežnine lani skupaj nanesli slabih 51.400 evrov. Po novi uredbi bi bili ob enaki porabi višji za dobrih 13.400 evrov ali 26,1 odstotka.
"Za omenjeno stranko računamo, da lahko s sistemom prožnega prilagajanja prihrani nadaljnjih 8.800 evrov (13,5 odstotka) pri omrežnini na leto z znižanjem najvišje limite na 620 kilovatov," ocenjujejo pri Inei, ki podjetjem svetuje o optimalni porabi. Pri tem gre za absoluten prihranek po plačilu uvedbe sistema za prožno prilagajanje, ki ga opravi Inea. Tudi tu bi bila dovolj ena prilagoditev dnevno, kar nima skoraj nobenega vpliva na proizvodnjo.
"Prihranek zaradi prilagajanja je pri tej stranki proporcionalno po ocenah večji kot v prvem primeru, predvsem zaradi posebnosti bremen – v drugem primeru so to večja bremena, kot je talilna peč, ki jih je lažje prestaviti v cenejšo tarifo," menijo v Inei. Pri obeh strankah so izvedli tudi študijo izvedljivosti za sončno elektrarno in baterijski hranilnik. Ti dve napravi večinoma vplivata na količino porabljene energije, ta pa je bolj nihajna od fiksnih omrežnin.
Podjetja bodo morala imeti večji nadzor nad odjemom
Po novem obračunu bo najdražji časovni blok ena, ki nastopi zgolj v višji sezoni, ko je glede na podatke elektrooperaterjev omrežje najbolj obremenjeno. Najcenejši časovni blok pet pa nastopi zgolj v nižji sezoni.
"Pri največjih porabnikih bo učinek novega obračunavanja največji, saj ti omrežje najbolj obremenjujejo," je nedavno priznala direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Ob tem je imela v mislih predvsem energetsko potratne industrijske porabnike. Meni, da bodo kljub prenovi obračuna slovenski industrijski odjemalci še vedno manj obremenjeni s stroškom omrežnine glede na druge evropske države.
"V vsakem primeru je to za podjetja zagotovo pomembna sprememba, na katero se bodo morala dobro pripraviti tako v smislu določanja dogovorjene moči kot prilagajanja odjema v novih časovnih blokih," so zapisali na agenciji s sedežem v Mariboru.
Kakšen bo po oceni agencije učinek nove omrežnine?
"Poslovni odjemalci, ki jih zaradi njihovih razlik v delovanju težko povprečimo, bodo zaradi novega obračuna omrežnine na letni ravni ob nespremenjeni rabi omrežja plačali med 9 do 15 odstotkov več omrežnine kot v letu 2023," so ob koncu lanskega leta ocenili pri agenciji.
Ob tem poudarjajo, da omrežnina v končnem strošku oskrbe za energijo pri teh odjemalcih obsega bistveno manjši delež kot pri gospodinjskih odjemalcih. Navajajo, da je pri največjih poslovnih odjemalcih ta delež manj kot štiri odstotke končnega stroška oskrbe z električno energijo.
'Nujen bo samodejni sistem'
Pri nas prehajamo na večtarifni sistem, ponekod v tujini pa že poznajo dinamični tarifni sistem, pri katerem se niti za eno uro vnaprej ne da napovedati, kakšna bo cena. "Brez samodejnega sistema, ki upošteva vse ekonomske parametre, podjetje preprosto ne bo več konkurenčno," je v intervjuju dejal Peter Kosin, direktor Inee.
Pri uvedbi sprememb je Agencija za energijo med drugim upoštevala napovedi o pospešeni elektrifikaciji industrije, sistemov ogrevanja in prometa ter možnosti, ki jih zagotavljajo sistemi naprednega merjenja. "Slovenija v prihodnje potrebuje okrepitev elektroenergetskega omrežja, čemur naj bi v naslednjih desetih letih namenili blizu štiri milijarde evrov, glavni delež teh naložb pa prispeva prav omrežnina," poudarjajo na agenciji, ki je pripravila omrežninsko reforme.
David Batič iz Agencija za energijo je poudaril, da bo uspešnost tarifnega sistema mogoče oceniti po njegovi dejanski uvedbi v praksi. "Na podlagi prvih odzivov se učimo, sistem bomo sproti še izboljševali," je dejal na dogodku Prosperie.