.webp){kind=icon}
Predstavniki devetih pretežno industrijskih panog so na Gospodarski zbornici Slovenije opozorili na posledice, ki jih lahko povzroči prekinitev dobave plina iz Rusije. "Ukinitev dobave plina iz Rusije bi povzročila izredne razmere tako za gospodarstvo kot za celotno družbo," so povedali državni sekretarki na ministrstvu za infrastrukturo Tini Seršen in državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevžu Frangežu.
Hkrati so ugotovili, da kratkoročnih ukrepov za potencialno krizo (še) nimamo, zato smo v ranljivem položaju; če bi prišlo do prekinitve dobave, pa celo blizu scenarija vojne ekonomije, so zapisali v sporočilu za javnost.
Le slabi dve tretjini podjetij imata do konca leta zakupljeno elektriko
Anketa GZS je pokazala, da imajo anketirana podjetja za letošnje leto zakupljenih 62 odstotkov potrebne električne energije in 51,6 odstotka plina, za prihodnje leto pa le 18,8 odstotka električne energije in 19,3 odstotka plina. Za leto 2024 sta deleža navedenih zakupljenih energentov še nižja.
"Slovensko gospodarstvo pričakuje jasno opredelitev vlade, ali v Sloveniji želimo ohraniti energetsko intenzivno industrijo. Od tega je odvisno, kako bodo podjetja v prihodnosti videla svoje mesto v našem prostoru. In to bi bila tudi osnova, da se temu delu industrije omogoči postopno zeleno transformacijo," je na srečanju povedal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
Problematiko različnih panog so predstavili: Dušan Marinič (Lip Bled), Melita Rozman Dacar (SŽ Tovorni promet), Tomaž Žnidaršič (Ljubljanske mlekarne ), Edo Škufca (CGP Novo mesto), Dennis Jahič (Aquafil), Borut Kaplja (Papirnica Količevo), Aleš Bizjak (Poclain Hydraulics), Slavko Kanalec (SIJ Group), Irena Rimac Gaspari (Hidria) in Jaka Kavčič (Domel).
Podjetja se težko hitro prilagodijo
Kot so pojasnili gospodarstveniki, mora država vsaj v prehodnem obdobju poskrbeti za vse segmente gospodarstva. Ob tem so opozorili, da hiter in učinkovit prehod podjetij na alternativne vire energije omejujejo dolgotrajni birokratski postopki, velike finančne investicije in pomanjkanje časa. V nekaterih panogah so alternative celo neizvedljive.
Tako sta predstavnika kemične in jeklarske industrije izpostavila odvisnost od plina, kar pomeni, da se ob prekinitvi dobave njihova proizvodnja ustavi. Po drugi strani so nekatera podjetja že poskrbela za diverzifikacijo virov energije (npr. papirnica Količevo), a se pri tem soočajo s težavami pri transportu nadomestnega energenta, dobavi opreme in pridobitvi dovoljenj.
Na težave pri transportu je opozorila predstavnica železnic, saj je vojna v Ukrajini preusmerila transportne tokove, kar se odraža tako v Luki Koper kot na slovenskih železnicah in cestah.
Predstavniki elektroindustrije so opozorili, da zaradi nekonkurenčnosti že izgubljajo tržni delež na oddaljenih trgih. Če bodo druge države članice poskrbele za boljše ukrepe kot Slovenija, se lahko njihov tržni delež hitro zmanjša tudi na evropskih trgih.
V Steklarni Hrastnik, za katero je zemeljski plin ključni energent, so že med tednom opozorili, da bi za uvedbo nadomestnih rešitev in s tem prilagoditev celotnega proizvodnega procesa potrebovali najmanj pol leta.
