.webp){kind=icon}
Ohlajanje gospodarstva je začelo dohitevati avtomobiliste, kot so Mercedes-Benz Group, Volvo in Volkswagen, saj opažajo upad povpraševanja zaradi visokih obrestnih mer in povišane inflacije. Vrednost delnic Mercedesa je upadla za več kot šest odstotkov, Volkswagna in Volva pa za tri odstotke. Kako so poslovali?
Nemški avtomobilski proizvajalec Mercedes-Benz je poročal o upadu marž v tretjem četrtletju na letni ravni, saj so se znižale povprečne cene avtomobilov, zaradi inflacije pa so se povišali stroški. V tretjem četrtletju je dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) dosegel 4,8 milijarde evrov, kar je 400 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani, k čemur je največ pripomogla rast prodaje premium kombijev.
Prihodki so upadli za 1,4 odstotka na 37,2 milijarde evrov, deloma zato, ker je bila prodaja osebnih avtomobilov nižja za približno pet odstotkov zaradi pomanjkanja določenih komponent, so zapisali v poročilu. Donosnost prodaje (RoS), ki meri učinkovitost in dobičkonosnost podjetja je dosegla 12,4 odstotka, medtem ko je v enakem četrtletju lani znašala 14,5 odstotka.
Kot rezultat prehoda na električno mobilnost, se je delež povsem električnih vozil v celotni prodaji v primerjavi z enakim obdobjem lani močno povečal in je znašal 12 odstotkov, medtem ko je lani dosegel sedem odstotkov. V prvih devetih mesecih leta so prodali dva odstotka več vozil kot lani, in sicer 1,5 milijona.
"Cenovna konkurenca pri električnih vozilih je brutalna. Trenutno okolje ni zdravo in trajnostno za naprej," je dejal glavni finančni direktor Mercedesa Harald Wilhelm.
Volvo z velikim zaostankom pri naročilih tovornjakov
Švedski proizvajalec Volvo je sporočil, da se povpraševanje normalizira, pri čemer se je število novih naročil zmanjšalo za 27 odstotkov v tretjem četrtletju. Ob tem imajo velik zaostanek pri naročilih tovornjakov, potem ko so ozka grla pri dobavi zmanjšala proizvodnjo. Proizvajalci tovornjakov so bili odporni na upočasnjeno svetovno gospodarstvo, julija je tekmec Daimler Truck Holding izboljšal obete za letošnje leto.
Volvo, drugi največji proizvajalec tovornjakov na svetu in med najbolj dobičkonosnimi v poslu, si prizadeva doseči več kot 10-odstotno maržo, medtem ko v ponudbo postopoma dodaja električna vozila. "Ponavljamo svoje mnenje o normalizaciji trga, vendar je pomembno vedeti, da je napoved za leto 2024 še vedno dobra," je dejal glavni izvršni direktor Martin Lundstedt.
Tako evropski kot severnoameriški trg težkih tovornjakov naj bi se leta 2024 skrčil, pri čemer se bo povpraševanje v prvem zmanjšalo za 50 tisoč tovornjakov na 290 tisoč, v Severni Ameriki pa naj bi se skrčilo za 40 tisoč na 330 tisoč, so sporočili iz Volva.
Ne glede na to pa so v podjetju, ki je v kitajski lasti, v tretjem četrtletju zabeležili 3,2 milijarde kron (271,2 milijona evrov) čistega dobička, medtem ko je v enakem lanskem obdobju znašal 665 milijonov kron. Prihodki so na letni ravni porasli za 16 odstotkov na 92 milijarde kron (7,8 milijarde evrov). Volvo Cars je v obravnavanem obdobju v ZDA prodal za polovico več avtomobilov, v Evropi pa za 34 odstotkov več.
"V tretjem četrtletju smo zabeležili močno rast prodaje in prihodkov, kar je v kombinaciji z nižjimi stroški surovin in logistike privedlo do solidnega osnovnega dobička iz poslovanja," je zapisal izvršni dirketor Volvo Cars Jim Rowan.
Pri Volkswagnu nezadovoljni z dobičkonosnostjo
Skupina Volkswagen je v prvih devetih mesecih leta dosegla močno rast tako na strani dobav kot posledično na strani prihodkov od prodaje. Dobave so se medletno povečale za 11 odstotkov na 6,7 milijona vozil, samo v tretjem četrtletju so dobavili 2,3 milijona vozil oziroma sedem odstotkov več.
Prihodki od prodaje so narasli za 16 odstotkov na 235,1 milijarde evrov, samo v tretjem četrtletju so na letni ravni zrasli za 12 odstotkov. Dobiček iz poslovanja se je v prvih devetih mesecih zmanjšal za sedem odstotkov na 16,2 milijarde evrov, donosnost prodaje je bila pri 6,9 odstotka. "Negativni učinki zaradi visokih stroškov in motenj v proizvodnji v tretjem četrtletju so še posebej vplivali na skupino blagovnih znamk Core," so navedli.
Strategija elektrifikacije pri nemškemu proizvajalcu napreduje, saj se je dobava baterijskih električnih vozil (BEV) v prvih devetih mesecih povečala za 45 odstotkov na 531.500 vozil; Delež BEV v skupnih dobavah je v prvih devetih mesecih narasel na 7,9 odstotka.
"Na splošno smo na trdni poti, ne moremo pa biti zadovoljni z dobičkonosnostjo, ki je v tretjem četrtletju zaostala za našimi ambicioznimi cilji," je dejal Arno Antlitz, finančni direktor Volkswagen.
V nekaj tednih želijo uvesti načrtovani program uspešnosti skupine, s katerim želijo dvigniti dolgoročno maržo nad 10 odstotkov. V tretjem četrtletju je ta znašala 6,2 odstotka.
