Farmacevtska industrija je močno odvisna od farmacevtskih učinkovin, ki jih večinoma proizvajajo na kitajskem in indijskem trgu. Dolgotrajni in strogi ukrepi zaradi covida na Kitajskem so vplivali na proizvodnjo farmacevtskih učinkovin in povzročili težave pri nabavi. Poleg tega so se morala podjetja vseh panog, vključno s farmacevtskimi, spopasti še z naraščajočimi cenami prevoza (pomorskega, zračnega in cestnega), energentov in dela.
Takšen razplet dogodkov je povzročil stroškovne pritiske pri proizvajalcih, uravnoteženje tega pri prihodkih pa pri farmacevtskih podjetjih ni preprosto, vsaj ko gre za proizvajalce generičnih zdravil, ugotavlja analitik Bloomberg Adria Matteo Mošnja.
Veleprodajne cene zdravil namreč omejujejo nacionalne agencije za zdravila in medicinske izdelke. Ob naraščanju stroškov pade dobičkonosnost, s tem pa se poveča tudi nepripravljenost proizvajalcev, da te izdelke dajo na trg. Kaj nam o tem povedo podatki na ravni Evropske unije?
Preberi še
Bo Novo Nordisk za Dansko, kar je bila Nokia za Finsko?
Farmacevtsko podjetje je z zdravili za hujšanje Ozempic in Wegovy postalo večje od danskega BDP.
24.09.2023
Regijska analiza: Slovenija vodilna v farmacevtski industriji
Dve največji farmacevtski podjetji, Lek in Krka, sta v Sloveniji.
18.09.2023
Evropska komisija je analizirala vzroke za umik teh izdelkov s trga na vzorcu 350 primerov pomanjkanja zdravil. Kar 71 odstotkov teh zdravil je bilo umaknjenih iz 'komercialnih razlogov'. Od teh se jih 54 odstotkov nanaša na generična zdravila, kar potrjuje domnevo, da so generična zdravila pod večjim pritiskom zaradi manjše donosnosti in večje konkurence.
Analizirani so bili tudi podatki o prodaji zdravil pred njihovim umikom s trga na vzorcu 388 zdravil v 15 državah Evropske unije. Večina, natančneje 78 odstotkov teh zdravil, je imela četrtletno prodajo manjšo od 30 tisoč evrov, njihova prodaja pa se je v določenem obdobju praviloma zmanjšala. Poleg tega se med izdelki, ki so jih četrtletno prodali za manj kot 30 tisoč evrov, kar 76 odstotkov nanaša na zdravila, ki so na trgu že več kot 20 let, 65 odstotkov teh zdravil pa je originalnih/referenčnih zdravil.
Takšni podatki kažejo na dejstvo, da gre praviloma za zdravila, ki jim je potekel patent in za katera zelo verjetno obstaja cenejša alternativa v obliki generičnega zdravila.
"Iz tega lahko sklepamo, da do pomanjkanja nekaterih zdravil v večini primerov prihaja zaradi večje konkurence in da prenehanje prodaje zdravil ne pomeni hkrati tudi nedostopnosti zdravstvene oskrbe za državljane. Seveda so izjeme in glede na to, da gre za zdravila, je treba takšne izjeme obravnavati, preden se problem zaostri. Zato je Evropska komisija sprejela določene korake, da bi ga obvladala," ugotavlja analitik Mošnja.
Iz ukrepov, ki jih je opredelila Evropska komisija, je razvidno, da trenutne situacije ne ocenjujejo kot pereč problem, in zdi se, da cilj ukrepov ni nevtralizacija, ampak boljše spremljanje stanja. Ukrepi vključujejo večji pritisk na proizvajalce, da zagotovijo dobavo, zgodnejše obveščanje regulativnih organov ob pomanjkanju ali umiku izdelkov, večjo preglednost zalog v dobavnih verigah ter večjo vlogo Evropske agencije za zdravila pri spremljanju in usklajevanju prijavljenih pomanjkljivosti.
Razmere v regiji Adria
Podaljšana roka Evropske agencije za zdravila sta nacionalni agenciji za zdravila, in sicer HALMED na Hrvaškem in JAZMP v Sloveniji. Njihovi podatki kažejo neenotno sporočilo. Po eni strani na Hrvaškem opažajo porast prijavljenih pomanjkanj zdravil, v Sloveniji pa upad.
Trend pomanjkanja na Hrvaškem potencialno nakazuje, da se v panogi dogaja nekaj, na kar bi moral biti regulator pozoren, pregledati in morebiti sprejeti ukrepe, lahko pa je ta pojav tudi posledica prej omenjenih boljših nadzornih ukrepov in pogostejših poročanj o pomanjkanju.
Poleg tega analiza analitične ekipe Bloomberg Adria kaže, da farmacevtska podjetja v regiji Adria v letu 2022 dosegajo dvomestno rast prihodkov ter velike dvomestne marže EBIT in EBITDA. Takšni podatki ne kažejo na velike težave pri oskrbi trga z zdravili.
Večjo težavo pri dostopu do zdravil bi lahko pomenilo razmerje med veledrogerijami in državo, torej zamude pri plačilih države, ki veletrgovce pestijo že leta.
.webp){kind=icon}