Kako so slovenska podjetja pripravljena na uvedbo minimalnega davka

Tudi Slovenija je stopila na pot k uveljavitvi minimalnega davka za mednarodna podjetja, ki prvič v zgodovini uvaja minimalni davek na svetovni ravni. Čeprav predlog zakona o minimalnem davku še ni potrjen, bo moral veljati v letu 2024. Slovenska podjetja, ki jih bo dodatna obveznost zadevala, pa si predvsem želijo, da bi bile spremembe v obdavčitvi usklajene z drugimi državami, s čimer bodo lahko ohranila konkurenčnost.

Predlog zakona o minimalnem davku (ZMD), ki v našo zakonodajo prenaša evropsko direktivo, je ministrstvo za finance objavilo konec junija. Ta določa, da če je efektivna davčna stopnja mednarodne skupine nižja od 15 odstotkov, bo dolžna dodatno obračunati in plačati še tako imenovani povrhnji davek (top-up tax).

Minimalni davek bodo morala poravnati tista podjetja, katerih prihodki v konsolidiranih računovodskih izkazih matičnega subjekta mednarodne skupine v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim poslovnim letom presegajo 750 milijonov evrov.

'Dodatne finančne in administrativne obremenitve gospodarstva'

"Z vidika dodatnih administrativnih obremenitev si želimo, da Slovenija v postopku prenosa direktive v nacionalno zakonodajo ne bo odstopala od rešitev v drugih državah članicah," so sporočili iz Trgovinske zbornice Slovenija (TZS).  Po njihovem mnenju namreč skupna pravila prispevajo k enotnejšemu izvajanju, kar davčnim zavezancem zagotavlja primerljive pogoje poslovanja v primerjavi s tujimi konkurenti in s tem njihove konkurenčnosti.

Ob tem na TZS v splošnem izražajo zaskrbljenost, saj vladne rešitve v predlogih zakonov med drugim nakazujejo predvsem dodatne finančne in administrativne obremenitve gospodarstva, pri čemer bi bilo po njihovem mnenju treba predhodno obvezno najprej poiskati razbremenitve in proračunske rezerve. Te razbremenitve pa bi morali nameniti financiranju novih zakonodajnih obremenitev.

Obseg vlaganj v Lek bi bil lahko manjši

Lek, ki je del mednarodnega farmacevtskega podjetja Novartis, se bo ravnal po veljavni davčni zakonodaji in bo plačeval predpisani minimalni 15-odstotni davek na dobiček. "Ker so bile glavni razlog, da je bila naša efektivna davčna stopnja do zdaj nižja od veljavnih 19 odstotkov, davčne olajšave za vlaganja v razvoj in osnovna sredstva, bi zmanjšanje učinka olajšav lahko pripeljalo do tega, da bo Lek kot del mednarodnega podjetja deležen manjšega 'deleža' vlaganj," pojasnjujejo v farmacevtskem podjetju.

Do tega bi po njihovem mnenju lahko prišlo zlasti, če uveljavitev minimalne 15-odstotne davčne stopnje za slovenska podjetja ne bi bila usklajena z drugimi državami.

Tudi v novomeškem farmacevtu Krka spremljajo prizadevanja mednarodne skupnosti za pravično obdavčitev. "Predlog zakona in njegov vpliv preučujemo in ugotavljamo, da je pripravljen na osnovi evropske direktive, ki je obsežna in kompleksna. Nekatera nedorečena področja se še usklajujejo na mednarodni ravni," so zapisali. Zato podrobnega komentarja ne dajejo.

'Učinke težko napovemo'

Po podatkih, objavljenih v letnih poročilih, bi tudi skupina HSE po prihodkih zapadla v obračun tako imenovanega povrhnjega davka. "Skupina HSE za pretekla štiri poslovna leta izkazuje višjo efektivno davčno stopnjo kot 15 odstotkov oziroma je izkazovala izgubo, ko ni davčne osnove," odgovarjajo. Posledično skupino HSE določbe v osnutku novega zakona ob nespremenjenih pogojih trenutno ne bi zadevale.

STA

"Koncept minimalnega davka za mednarodne skupine je pomemben in potencialno koristen, saj prinaša bolj pravično davčno obremenitev," menijo tudi v našem največjem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu, pa tudi v Geoplinu. Kot pojasnjujejo, pa je v tem trenutku težko dati podrobnejši komentar in napovedati učinke tovrstnega zakona.

Tudi v Sparu Slovenija so seznanjeni z objavo predloga Zakona o uvedbi minimalnega davka (ZMD), a ga še proučujejo. "Zaradi obsega in zahtevnosti objavljene vsebine trenutno žal ne moremo podati nobenega stališča v zvezi s predlogom," so zapisali.

Višji prihodki tako za slovenski kot nemški proračun?

Pri nas je splošna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb že nekaj let enaka, 19 odstotkov, a je efektivna davčna stopnja po podatkih ministrstva za finance v povprečju nižja, giblje se med 14,7 in 14,8 odstotka. To je zlasti posledica davčnih olajšav in koriščenja davčnih izgub iz preteklih let. 

Najvišjo povprečno efektivno davčno stopnjo je imelo področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, in sicer 16,9-odstotno. Najnižjo so izkazali zavezanci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, in sicer le 12,6-odstotno. Za prvih 100 zavezancev z najvišjo davčno obveznostjo je povprečna efektivna davčna stopnja za leto 2021 znašala 15,3 odstotka, kar je za 1,4 odstotne točke več, kot je bila povprečna efektivna davčna stopnja v obdobju 2012–2021, ko je bila 13,9-odstotna.

S tem se po podatkih ministrstva za finance Slovenija uvršča med države članice EU z nižjo efektivno obdavčitvijo pravnih oseb. Povprečna efektivna stopnja obdavčitve pravnih oseb v državah članicah EU je namreč 21,4-odstotna. To bi utegnilo pomeniti, da se bo po uvedbi omenjenega davka v proračun steklo več davčnih prihodkov kot do zdaj.

Tudi nemško finančno ministrstvo od leta 2026 pričakuje dodatne davčne prihodke zaradi uvedbe minimalnega davka. Teh na bi bilo za 910 milijonov evrov v letu 2026, medtem ko leto pozneje predvidevajo 535 milijonov evrov, poroča Reuters.

"Ustvarjanje dobička v Nemčiji in izogibanje obdavčitve nekje drugje – ta poslovni model se bliža koncu," je tvitnil nemški finančni minister Christian Lindner. Dodal je še, da morajo korporacije, ki ustvarjajo dobiček na nemškem trgu, prispevati tudi k financiranju države.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar