Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja trg manjši; a trenutno ustvarja izgubo

Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo z januarjem prihodnje leto prenesel v obvezno zdravstveno zavarovanje, je prejšnji teden sprejel državni zbor. Do takrat pa je najvišja cena določena pri 35,67 evra. Ocene Inštituta za ekonomske raziskave, ki jih je naročilo ministrstvo za zdravje, kažejo, da naj bi razlika med zbrano premijo in izplačili javnih zdravstvenih storitev (na podlagi omejene premije) znašala 88,5 milijona evrov (pri čemer niso upoštevani operativni stroški zavarovalnic).

Predsednica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je za Bloomberg Adria ocenila, da bo imela ukinitev glede na obseg premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (ta predstavlja skoraj četrtino premije, ki jo ustvari celoten zavarovani trg) pomemben vpliv na velikost samega trga. "Bo pa imela pozitiven vpliv na rezultate zavarovalnega sektorja, saj dopolnilno zdravstveno zavarovanje ustvarja izgubo," ugotavlja.

V zavarovalnici Generali prav tako opozarjajo, da premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini 35,67 evra ne zadostuje za pokrivanje vseh obveznosti zavarovalnice, saj so se stroški zdravstvenih storitev zaradi višjih cen in tudi povečanega obsega v zadnjem času močno povišali. "Višina premije že lani ni zadostovala za pokrivanje stroškov. Kot je razvidno iz letnega poročila za 2022, smo na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj poslovno leto 2022 zaključili z izgubo v višini 2,9 milijona evrov."

Na podlagi verjetnih scenarijev v Skupini Triglav ocenjujejo, da se lahko načrtovani poslovni izid pred obdavčitvijo za leto 2023 (prvotno načrtovan med 95 in 110 milijoni evrov) zaradi izgube, ki jo bo povzročila zamrznitev višine zavarovanja, nižji za okoli 25 do 40 odstotkov.

Da jim vladna uredba povzroča poslovno škodo, pravijo tudi v Vzajemni, kjer ocenjujejo, da na mesec izgubijo približno osem milijonov evrov. Izgubo pokrivajo iz naslova kapitalskih rezerv dopolnilnega zavarovanja. "Ocenjujemo, da bomo leti 202 zaključili z več kot 33 milijonov evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju," so ocenili.

V zavarovalnicah že potekajo določene prilagoditve, predvsem z vidika omejene premije za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in hkratno obvezo, da zavarovalnice s tem poslom morajo nadaljevati do njegove ukinitve, še pravi Krumberger. Kot pravijo v Triglavu, zdravstvena zavarovanja predstavljajo enega od stebrov zavarovalne dejavnosti njihove skupine. Obseg njihovih premij je na nivoju skupine lani dosegel 216 milijonov evrov oz. 15-odstotni delež celotne premije, medtem ko je bil doprinos k dobičku v zadnjih letih omejen in lani negativen.

Kako naprej?

V Generaliju so po začetku veljavnosti uredbe, s katero je vlada zamrznila cene dopolnilnega zavarovanja, sprožili presojo na upravnem sodišču, a je to presodilo, da ni pristojno za odločanje o tej zadevi. Pritožbo so podali tudi na vrhovno sodišče, da se izreče o odločitvi upravnega sodišča. "Ker je uredba grobo posegla v vzdržnost poslovanja na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, smo vložili ustavno pobudo na Ustavno sodišče," so še dodali.

V Vzajemni bodo odločitev o morebitnih pravnih postopkih sprejeli po podrobni preučitvi končnega besedila sprejetega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "Vlada je namreč tik pred začetkom izredne seje vložila dodaten amandma, ki je bil v tudi sprejet in se nanaša neposredno na Vzajemno zdravstveno zavarovalnico. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da je cilj sprejetega 21. člena sprememba Vzajemne iz družbe za vzajemna zavarovanja v delniško družbo z namenom prevzema portfelja," so navedli.

 

*Dopolnjeno z odzivom Vzajemne v 5. in zadnjem odstavku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar