Krka z devetodstotnim povečanjem dobička

Novomeška Krka je danes v objavljenih poslovnih rezultatov navedla, da jim je dobiček v prvem četrtletju iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) glede na enako lanskoletne obdobje narasel za devet odstotkov na 146,2 milijona evrov, dobiček iz poslovanja (EBIT) pa za 12 odstotkov na 120,1 milijona evrov.

Dolenjski farmacevt je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 458 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani šestodstotna rast. Čisti dobiček je dosegel 89 milijonov evrov, lani pa je bil ta nekoliko višji, in sicer 90,7 milijona evrov.

"V skupini Krka smo tudi v letošnjem prvem četrtletju poslovali uspešno. Prodajo smo povečali v petih prodajnih regijah in na večini naših ključnih trgov. Ohranjamo visoko dobičkonosnost poslovanja pred obrestmi in davki. Čisti dobiček je nekoliko manjši kot v primerljivem lanskem obdobju, razlog pa je v večjih negativnih tečajnih razlikah in večjemu davku od dobička," je ob predstavitvi rezultatov povedal predsednik uprave in generalni direktor družbe Jože Colarič.

V tem obdobju so registrirali tri nova zdravila, za naložbe 21,8 milijona evrov v proizvodnjo in za raziskave. Družba še navaja, da robusten denarni tok zadošča za "nemoteno zasledovanje dolgoročne dividendne politike", zato naj bi Krka – po predlogu vodstva - svojim delničarjem za leto 2022 izplača dividendo v višini 6,60 evra bruto na delnico, kar je 17,2 odstotka več kot lani. O predlogu bodo delničarji odločali na skupščini delničarjev 6. julija.

 

 

Finančni analitiki Bloomberg Adria v zvezi s poslovnimi rezultati družbe Krka v prvem četrtletju izpostavljajo pet glavnih tem:

1. Izboljšanje bruto marže zaradi nižjih cen energije in naložb v infrastrukturo ("tovarna Notol 2"), kar je prispevalo k večji stroškovni učinkovitosti. 

2. Valutne izgube, na katere je vplivala devalvacija ruskega rublja in so od začetka leta znašale skoraj 8 odstotkov ter so vplivale na zmanjšanje čistega dobička, kljub temeljnemu izboljšanju dobičkonosnosti, pri čemer je bila rast EBIT 12 odstotkov, marža na ravni EBIT pa se je izboljšala za 1,4 odstotne točke.

3. Raven denarnih sredstev je neobičajno visoka. Zaradi tega se sprašujemo, ali namerava uprava izkoristiti zahtevno makroekonomsko okolje za naložbe v neorgansko širitev. "Čeprav je to glede na zgodovinsko nagnjenost k organskim naložbam zelo malo verjetno. Raven denarnih sredstev presega 500 milijonov evrov, dodatno pa jo podpirajo likvidne naložbe v višini več kot 150 milijonov evrov. Ne glede na izplačilo dividend v višini 94 milijonov evrov konec julija in načrtovane naložbe v obrat za proizvodnjo API v Krškem je položaj družbe Krka pri ustvarjanju denarnih sredstev stabilen, zato ne vidimo razloga, zakaj bi bilo treba imeti veliko denarja in omejevati donosnost lastniškega kapitala," pišejo analitiki.

4. Geografska izpostavljenost do Vzhodne Evrope se zmanjšuje, predvsem zaradi znatnega 60-odstotnega zmanjšanja prodaje v Ukrajini, medtem ko Rusija - ki je na splošno največji Krkin trg - na letni ravni raste za 5 odstotkov.

5. Okrevanje cen delnic po zahtevnem letu 2022. Po včerajšnji zaključni ceni 114,50 evrov znaša donosnost Krkinih delnic od začetka leta do danes 24,5 odstotkov. To je izjemna donosnost - sama po sebi - še bolj v primerjavi z donosnostjo SBITOP v letošnjem letu v višini 17,4 odstotkov.

Napoved

"Glede na uvedeno omejitev cen ruske nafte napovedujemo nadaljnjo depreciacijo rublja, kar bo povzročilo večje izgube iz tečajnih razlik in s tem vplivalo na nadaljnje zmanjšanje čistega dobička Krke. Kar je bilo družbi Krka tekom lanskega leta dano v smislu dobičkov iz tečajnih razlik, se bo letos v celoti obrnilo. Po drugi strani pa se zdi, da je izboljšana dobičkonosnost dolgoročno vzdržna - zlasti glede na znatne naložbe v posodobitev opreme in razširitev zmogljivosti, ki lahko s povečanim izkoristkom še dodatno izboljšajo bruto maržo. Cene energentov in ključnih surovin - čeprav so precej višje od zgodovinskih povprečij - so se stabilizirale in na obzorju ne vidimo večjih presenečenj. Ključno tveganje ostaja izpostavljenost vzhodnoevropskemu trgu (31,4 odstotkov prodaje) zaradi napetega in zelo nepredvidljivega makroekonomskega in političnega okolja."