NLB nadaljuje niz dobrih rezultatov, odliva depozitov ni bilo

Začetek leta je minil v znamenju bančnih pretresov na globalni ravni, kljub temu pa Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) ohranja visok tempo poslovanja. Po rekordnem lanskem dobičku so prihodke v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za polovico oziroma 77 milijonov evrov, na 241,9 milijona evrov. Razlog za rast pa so predvsem obrestni prihodki, ki so bili na letni ravni dve tretjini višji in so dosegli 179 milijonov evrov.

Medletno rast čistih obrestnih prihodkov je spodbudila zdrava kombinacija povečanja marže in rasti kreditov, pojasnjujejo v poročilu. "Neto obrestni prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali predvsem zaradi posojil strankam za 56,8 milijona evrov, pri čemer je 23,6 milijona evrov iz segmenta prebivalstva in 33,2 milijona evrov iz segmenta podjetij in države ter stanj pri bankah in centralnih bankah (25,1 milijona evrov)," so zapisali pri NLB.

Četrtletna rast čistih obrestnih prihodkov je bila 18-odstotna in je niso upočasnili višji stroški obresti, ki so se povečali za 28 milijonov evrov oziroma 51 odstotkov v primerjavi s predhodnim četrtletjem.

Dobiček po davkih na četrtletni ravni višji za 74 odstotkov

Skupina je v prvem četrtletju dosegla 120,1 milijona evrov dobička po davkih, kar predstavlja 74-odstotno rast glede na predhodno četrtletje. Glede na enako obdobje lani se je dobiček sicer zmanjšal za 46 odstotkov, in sicer zaradi enkratnega pozitivnega vpliva negativnega dobrega imena, izhajajočega iz prevzema N Banke.

Kot poudarjajo v NLB, če izključijo neponavljajoče se dogodke, je bilo "poslovanje v prvem četrtletju robustno ter zagotavlja stabilno osnovo za preostali del leta". Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 16 odstotkov in dosegel 124,8 milijona evrov. 

Čisti neobrestni prihodki so v prvih treh mesecih leta 2023 dosegli 63 milijonov evrov, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani predstavlja desetodstotno rast. V primerjavi s predhodnim četrtletjem so čisti neobrestni prihodki upadli za četrtino, na kar je močno vplival obračun enkratnih odhodkov za regulatorne stroške v NLB in N Banki v znesku 8,6 milijona evrov za sistem jamstev za vloge (DGS) in 2,9 milijona evrov za enotni sklad za reševanje (SRF).

V luči visoke stopnje inflacije v tej regiji stroški ostajajo v središču pozornosti NLB. Skupni stroški so znašali 117,1 milijona evrov in so tako višji za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani. "V veliki meri so povezani z inflacijo, pa tudi s procesom integracije N Banke in dejstvom, da so bili stroški N Banke v prvem četrtletju leta 2022 le delno vključeni v skupne stroške," pojasnjujejo v poslovnem poročilu.

Oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja so bile neto sproščene v višini 18,4 milijona evrov, pri čemer so bili glavni dejavniki pozitivni učinki uspešnega reševanja predhodno odpisanih terjatev, predvsem zaradi likvidacije ruskih obveznic in poplačil v segmentu podjetij. 

Vloge prebivalstva ostale stabilne, rast posojil se umirja

Kljub splošnemu nezaupanju v bančni sektor NLB v prvem četrtletju ni zabeležilo odliva depozitov. Glavnino v bilančni strukturi NLB namreč predstavljajo vloge prebivalstva, ki so najbolj stabilen vir financiranja, pri čemer je okoli 80 odstotkov vlog prebivalstva vključenih v sistem jamstva za vloge.

"Potem ko so v letu 2022 močno narasle na 1.268 milijonov evrov, tako iz prevzema banke kot tudi iz organske rasti, so v prvem četrtletju vloge prebivalstva ostale stabilne in odražajo zaupanje strank v blagovno znamko NLB," poudarjajo v slovenski banki.

Bruto posojila strankam so se povečala za 1.020,5 milijona evrov oziroma za osem odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, od tega 608,6 milijona evrov prebivalstvu zaradi rekordno visoke nove prodaje stanovanjskih posojil v drugem in tretjem četrtletju leta 2022.

Neto obrestna marža je konec marca dosegla kar 3,14 odstotka, kar je 1,07 odstotne točke več kot konec marca lani, ko so bile obrestne mere še nizke. Tudi likvidnostni položaj ostaja trden tako na ravni skupine kot tudi na ravni posameznih bančnih članic, likvidnostni kazalci pa se nahajajo precej nad limiti pripravljenosti za prevzemanje tveganj.

"Zdi se, da se v zadnjih letih pri obravnavi poslovnih rezultatov skorajda nismo mogli izogniti omembi te ali one krize, NLB skupina pa se nanje odziva z vztrajnostjo," pravi predsednik nadzornega sveta Primož Karpe. Kot je dodal, je nadzorni svet zato zadovoljen z rezultati in popolnoma zaupa v prihodnji uspeh NLB in skupine NLB.

S četrtletnimi rezultati je zadovoljen tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je izpostavil pomembno vlogo, ki so jo z zagotavljanjem storitev in stabilnosti prebivalstvu in podjetjem na vseh trgih znova odigrale bančne članice skupine. Ob tem bo skupina na vseh trgih, kjer poslujejo, ljudem s socialnimi, zdravstvenimi ali drugimi stiskami podelila donacije v skupni vrednosti 1,35 milijona evrov. 

Izboljšani obeti

Na podlagi trenutnega in pričakovanega okolja obrestnih mer, obetov za rast, strogega nadzora nad stroški, podprtega s tehnološkimi in digitalnimi rešitvami, ter uspešne izvedbe strategije sta bili napovedi za leti 2023 in 2025 revidirani in dodatno izboljšani.

"Skupina dodatno izboljšuje napoved rednega prihodka v letu 2023 zaradi spremenjenega okolja obrestnih mer. Predvidoma naj bi redni prihodek znašal okrog tisoč milijonov evrov, kar pomeni zvišanje za sto milijonov evrov v primerjavi s prejšnjimi smernicami." Prav tako bodo nižji stroški tveganja.

Ob upoštevanju višjih pričakovanih rednih prihodkov, napovedi stabilnih stroškov in nekoliko izboljšanih pričakovanj glede stroškov tveganja je NLB zvišala tudi napoved za donosnost lastniškega kapitala (ROE po davkih) nad 14 odstotkov, medtem ko so v predhodni oceni predvidevali 11 odstotkov.

Kljub nakazanemu znatnemu povečanju taktične zmogljivosti združitev in prevzemov z dveh na približno štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive obeti ne vključujejo morebitne anorganske komponente rasti, še pišejo v NLB.

Kakšni so obeti?

Prihodki pred oblikovanjem rezervacij so se na letni ravni povečali za 101 odstotek, na 125 milijonov evrov, in sicer predvsem zaradi močnega povečanja neto obrestnih prihodkov, ki so na letni ravni porasli za 68 odstotkov, je ob objavi poslovnih rezultatov ocenil glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez.

Neto obrestna marža se je v tem obdobju povečala za eno odstotno točko, na 3,14 odstotka, kar je precej več od konkurenčnih bank v območju evra, a tudi precej manj od večjih bank v državah v razvoju. Kar zadeva dobičkonosnost, je skoraj 20-odstotna raven ROE veliko boljša od tiste, ki so jo v prvem četrtletju dosegle večje banke v območju evra. Drugi pomemben kazalnik je izboljšana stroškovna učinkovitost. "Vendar je treba poudariti, da je izboljšanje primerjalno bolj posledica boljšega dobička iz obrestnih prihodkov zaradi plasiranja sredstev pri centralni banki kot pa upravljanja stroškov," meni Knez.

Analitiki pričakujejo, da bo NLB na ravni skupine letos dosegla dobre rezultate in rast neto obrestnih prihodkov na račun višjih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). "Gospodarski obeti za leto 2023 so nekoliko boljši, kot smo predvidevali prej, kar pomeni, da morebitno poslabšanje kreditne kakovosti ne bo tako izrazito, kot smo pričakovali prej, in ne bo zelo vplivalo na celoten poslovni rezultat banke. V prihodnje bo vse večji poudarek na letu 2024, ko bodo učinki kvantitativnega zaostrovanja s strani ECB znižali dobiček bank, pozornost pa se bo preusmerila na sposobnost banke, da ustvari temeljne obrestne prihodke iz kreditnega poslovanja."

* Dopolnjeno s komentarjem analitikov Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar