.webp){kind=icon}
V Sloveniji se je pred časom mudila delegacija Elektroprivrede Republike Srbske (ERS), ki je slovenskega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra obvestila, da je v Sloveniji ustanovila podjetje, ki se bo ukvarjalo s trgovanjem z električno energijo.
Generalni direktor ERS Luka Petrović in izvršni direktor za tehnične zadeve Ivan Koprivica sta se z ministrom v Sloveniji pogovarjala tudi o možnostih skupnih naložb v Republiki Srbski, poroča sarajevsko uredništvo Bloomberg Adria. "Na srečanju s slovenskim ministrom so govorili tudi o trajnostnem razvoju in naložbah v objekte iz obnovljivih virov energije," so sporočili iz ERS. Za več pojasnil o tem, o sodelovanju pri katerih projektih so govorili, smo se obrnili na ministra za okolje, podnebje in energijo Kumra, odgovore pa še čakamo.
Direktorja iz ERS sta med delovnim obiskom v Sloveniji obiskala tudi Luko Koper, kjer sta se srečala z direktorjem te družbe Boštjanom Napastom. O čem so govorili, ni znano.
Preberi še
Energetsko intenzivne panoge zaostajajo, gradbeništvo raste
Medtem ko se izvozno gospodarstvo sooča z ovirami, se nasmiha gradbincem, kažejo podatki Umarja.
19.04.2023
Elektrika iz obnovljivih virov lani dosegla rekordne vrednosti
Analiza možganskega trusta Ember kaže, da je elektrika iz obnovljivih virov dosegla rekordno raven.
13.04.2023
Pet ponudnikov odšlo, pri dobavi gospodinjstvom dominira GEN-I
Konec leta na trgu dejavnih 17 dobaviteljev električne energije, kar je četrtina manj kot ob začetku leta.
09.04.2023
Srna
To sicer ni prvi projekt ERS, povezan s Slovenijo. Pred več kot 15 leti so s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) podpisali sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnemu sodelovanju med družbama. Sporazum je določil sodelovanje med družbama pri izgradnji 600-megavatnega bloka v termoelektrani Ugljevik, izgradnjo hidroelektrarn in druge oblike poslovno-tehničnega sodelovanja. Predvidena vrednost skupnih vlaganj je bila od podpisu ocenjena na okrog 600 milijonov evrov.
A deset let po tem sta se Slovenija in Bosna in Hercegovina znašli v energetskem sporu, saj je HSE zaradi termoelektrarne Ugljevik od Bosne in Hercegovine terjal 758 milijonov evrov odškodnine. V jedru spora so bila vlaganja iz časa Jugoslavije in vprašanje, ali imata HSE in Slovenija pravni temelj do povračila obveznosti. Ker je bil kasneje sprožen še en podoben postopek pred arbitražnim sodiščem v Beogradu, naj bi bil, kot poroča portal Energologija, prvi postopek začasno zamrznjen. Arbitražno sodišče v Beogradu je medtem zahteve tožnika v zvezi s plačilom odškodnine zavrnilo kot neutemeljene.
