S katerimi tveganji se soočajo slovenska podjetja?

Znana slovenska podjetja smo vprašali, s katerimi tveganji se trenutno najbolj soočajo in kako se nanje odzivajo. Prav tako nas je zanimalo, kako dobro so podjetja pripravljena na morebitno recesijo in koliko se je bojijo.

Analiza odgovorov kaže, da so največja tveganja slovenskih podjetij inflacija, rast stroškov in zamude v dobavi surovin in sestavnih delov. Grožnjo recesije prepoznavajo kot realno, vendar so nanjo dobro pripravljena.

V nadaljevanju objavljamo povzetke odgovorov, ki smo jih do danes pridobili v uredništvu Bloomberg Adria.

Negotovost in zamude v dobavnih verigah

V Luki Koper pravijo, da zaradi narave svojega posla najbolj občutijo težave v dobavnih verigah. "Na eni strani imamo opraviti z naraščajočimi količinami blaga, ki pritiskajo na skladiščne zmogljivosti pristanišča, na drugi pa z nerednimi prihodi ladij in spreminjajočimi se dobavnimi verigami," so nam zaupali. "To predstavlja velik izziv za kopensko logistiko, saj je treba ladijske prihode oziroma odhode tovora usklajevati s cestnimi in železniškimi prevozi."

Skrbi jih tudi inflacija: "Ocenjujemo, da bo v letošnjem letu še najbolj izrazito inflacijsko tveganje, ki bi lahko vplivalo na stroške. Pripravljen imamo načrt, kako nevtralizirati stroškovno tveganje, prav tako za primer recesije, pri čemer je večnamenskost našega pristanišča pomembna prednost."

Motnje v dobavnih verigah hromijo tudi avtomobilsko industrijo, pravijo v podjetju Renault Nissan Slovenija. "Največja tveganja pri nas predstavlja negotovost oziroma nepredvidljivost dobave sestavnih delov v tovarne, zaradi česar so negotove tudi dobave novih vozil v našo prodajno mrežo," so nam sporočili. "Celotna avtomobilska industrija se sooča s prekinitvami v proizvodnji, ki izhajajo iz pomanjkanja dobave nujno potrebnih sestavnih delov in motenj v logističnih tokovih."

Kupcem avtomobilov posledično svetujejo, naj kupijo vozilo iz zaloge ali vozilo, ki je že v prihodu v državo. Obstoječih vozil naj kupci ne prodajo, dokler ne prevzamejo novih, saj se bodo tako izognili nevarnosti, da bi bili nekaj časa tako brez starega kot tudi brez novega vozila.

S podobnimi težavami se soočajo tudi pri podjetju Akrapovič. "Soočamo se predvsem z oteženim delovanjem na področju dobavnih verig, s spremembami pri cenah materialov in z oteženo razpoložljivostjo virov, pri čemer bi omenili tudi pomanjkanje ustrezne delovne sile. Ob tem so seveda še inflacijska tveganja," so nam zaupali.

Glede morebitne recesije pravijo, da pripravljajo "več scenarijev, ki so usmerjeni predvsem na morebitne odzive trga potrošnikov naših izdelkov in tudi na morebitna zaostrovanja razmer na področju dobav. Seveda nas skrbi možnost poslabšanja, je pa stanje na področju, v katerem delujemo, trenutno dobro. Ključna je fleksibilnost pri odzivanju na spremembe."

Inflacija in rast stroškov

Poleg motenj v dobavnih verigah se v podjetju Hidria soočajo še z naraščajočimi stroški: "Soočamo se z enormnim povečanjem cen energentov in surovin, celotna avtomobilska industrija pa je še vedno v krču izrazito prenizkih dobav elektronike."

Kot odgovor na dražjo energijo "še bolj pospešeno delamo na znižanju porabe vseh vrst energije in na pospešenem prehodu na obnovljive vire energije. Tradicionalno sklepamo dolgoročna partnerstva na nabavni in prodajni strani, kar nam v takih časih in pogojih zagotavlja potrebno nadpovprečno stabilnost."

Višje stroške delno prenašajo tudi v višje cene, a z zamikom. "Redno izvajamo notranjo stroškovno racionalizacijo in dajemo še večji poudarek na rasti naše produktivnosti," so nam sporočili iz oddelka za odnose z javnostmi.

O občutni rasti stroškov poročajo tudi iz Ljubljanskih mlekarn: "Cena, ki jo plačujemo za liter surovega mleka, je za skoraj 40 odstotkov višja kot junija lani, podražili so se tudi nafta, elektrika, čista para, embalaža in sestavine za izdelke."

Glede blažitve naraščajočih stroškov pravijo, da so, "kjer je bilo to mogoče, povečali zaloge in sklenili dolgoročnejše pogodbe". Dodajajo, da je v spremenjenih razmerah ključno spremeniti način razmišljanja pri poslovanju.

Inflacijsko tveganje je najbolj pereče tudi za Mercator, "predvsem z vidika nabavnih cen proizvodov in z vidika poviševanja cen surovin, energentov, stroška delovne sile in vseh drugih stroškov, ki vplivajo na dejavnost trgovine". Pri "najboljšem sosedu" pričakujejo tudi dodaten vpliv na spremembe navad potrošnikov in pritiske na cenovno konkurenčnost.

"Ob tem iščemo tudi druge možnosti zmanjšanja inflacijskih pritiskov, denimo s terminskim zakupom električne energije v letošnjem letu po fiksnih cenah ter z optimizacijo in digitalizacijo procesov, s katerimi zmanjšujemo pritiske po dodatnem zaposlovanju in s tem posledično tudi na strošek dela."

Pri blažitvi inflacijskih tveganj si veliko obetajo od "izgradnje novega logistično-distribucijskega centra, za katerega potekajo pripravljalni postopki, saj je logistika eden ključnih dejavnikov optimizacije in posledično tudi še večje cenovne konkurenčnosti".

Tudi v Pozavarovalnici Sava ocenjujejo, da bo letos najpomembnejše tveganje predstavljala visoka inflacija. "Na področju prilagajanja finančnih naložb povišanim stopnjam inflacije skupina sprejema ukrepe, kot so prilagajanje strukture in ročnosti finančnih naložb, upravljanje s presežkom obrestno občutljivih sredstev skupine in upravljanje s kreditnim tveganjem in diverzifikacija portfelja," so nam sporočili iz družbe.

Potencialna recesija jih ne skrbi preveč. Pravijo, da na podlagi stresnih scenarijev, ki so jih izvedli v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti, ocenjujejo, da so dobro pripravljeni na morebitna inflacijska tveganja in tveganja recesije. "Skupina je dobro kapitalizirana, 31. decembra 2021 je izkazala kapitalsko ustreznost 198 %," so nam sporočili.

Kaj pa farmacevtska industrija?

V podjetju Kemofarmacija, dejavnost katerega je zanesljiva oskrba lekarn in bolnišnic z zdravili, pravijo, da je letos "največje tveganje za naše poslovanje inflacijsko tveganje. Nekaj ukrepov za zmanjševanje tega tveganja smo že sprejeli, načrtujemo pa še nove, ki jih bomo izvedli glede na potek dogodkov." Pravijo tudi, da se zavedajo možnosti recesije, zaradi česar so "se že začeli pripravljati na zmanjševanje tveganja za poslovanje ob morebitnem nastopu".

Kaj pa naša dva največja farmacevta?

V Krki pravijo, da se srečujejo s podobnimi tveganji kot druga podjetja v Evropi in po svetu. "Trenutno svoje aktivnosti usmerjamo v obvladovanje cenovnih pritiskov, nihajnosti nekaterih valut in v zagotavljanje nemotene oskrbe številnih trgov, kar vključuje tako nabavno kot prodajno stran poslovanja," so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi.

"Inflacijske pritiske zmanjšujemo z razpršenimi nabavnimi kanali. Naš vertikalno integriran poslovni model, ki vključuje vse faze od razvoja preko proizvodnje do trženja in prodaje, nam omogoča stabilno poslovanje, fleksibilnost in hitrost odločanja pa, da se učinkovito prilagajamo nenehnim spremembam."

V Leku, članu skupine Sandoz, tveganja uspešno obvladujejo kot del mednarodne korporacije, "ki gospodarska in geopolitična tveganja spremlja redno s ciljem zagotavljati nemoteno proizvodnjo zdravil za bolnike po vsem svetu". Njihova največja prednost je prav velikost korporacije. "Glede na to, da smo prisotni v številnih državah po svetu in na različnih kontinentih, lahko z rešitvami in ukrepi znotraj skupine Novartis blažimo in uravnavamo tveganja, ki zadevajo naše delovanje," so nam sporočili.