Glavna politična tveganja v letu 2023: Vojna, voda in tehnologija

Čeprav v svetu poteka proces deglobalizacije, so države in gospodarstva med seboj še vedno izrazito povezani. Dogodki na enem koncu sveta lahko še vedno ključno vplivajo na tok dogodkov na drugem koncu. Ameriško podjetje Eurasia Group, eno vodilnih svetovalnih podjetij za analizo političnih tveganj, ki ga vodi Ian Bremmer, je pripravilo seznam desetih največjih političnih tveganj v letu 2023.

Ob tem opozarjajo tudi na tveganja, za katera ocenjujejo, da so pretirana. Tako ocenjujejo, da ne bo prišlo do upada vojaške pomoči Zahoda Ukrajini, da bo Evropska unija (EU) ostala bolj ali manj enotna, da ne bo prišlo do večje geopolitične in vojaške krize glede Tajvana, domače težave Združenih držav Amerike (ZDA) in Kitajske pa bodo preprečile, da bi tehnološka vojna med velesilama eskalirala.

Katera so torej glavna tveganja, ki nam pretijo v novem letu?

Rusija kot teroristična organizacija

Rusija nima več možnosti za zmago v ukrajinski vojni, vendar se ne bo predala. Ruski predsednik Vladimir Putin je pod pritiskom ruske javnosti, da zadrži vsaj nadzor nad okupiranimi ukrajinskimi ozemlji. Ker se vojaško ne more kosati niti z Natom niti z Ukrajino. oboroženo z Natovim orožjem, v Eurasia Group ocenjujejo, da bo Rusija postala nova najnevarnejša teroristična država na svetu. S tem se bo tudi izolirala od preostanka mednarodne skupnosti – z izjemo nekaterih bolj ali manj prijateljskih držav.

Rusi bodo najverjetneje eskalirali hibridno vojno z Zahodom, pri čemer bodo s kibernetskimi (in drugimi) napadi skušali ohromiti energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ZDA in držav EU ter destabilizirati zahodne demokratične družbe. Nadaljevali bodo z raketnim obstreljevanjem Ukrajine, ki pristaja zgolj na en mirovni scenarij – popolno predajo Rusije in umik z zasedenih ukrajinskih območij, tudi polotoka Krim.

Vojne v Ukrajini najverjetneje še ne bo kmalu konec, verjetno ne v letošnjem letu. Nadaljevanje ruske vojaške agresije naj bi še dodatno povezalo države G7.

Diktator Xi

Potem ko si je Xi Jinping zagotovil tretji mandat na čelu kitajske komunistične partije in okoli sebe nastavil nekritične lojaliste, je njegov manevrski prostor za napake velik, menijo v Eurasia Group. Pred političnim prijateljem Vladimirja Putina so tri področja, na katerih bo moral biti še posebej previden.

Prvo je področje javnega zdravja, kjer se je Kitajska lani ujela v past, sedaj pa žanje sadove nizke precepljenosti prebivalstva in nezadovoljstva prebivalstva po treh letih drakonskih ukrepov za zajezitev okužb s covidom-19. Kitajska vlada ni najbolj transparentna pri objavljanju podatkov o okuženih ali novih različicah virusa, ki bi se lahko razširil tudi v druga območja po svetu.

Drugo področje je ekonomija, ki bo zaradi novega vala epidemije zagotovo dodatno trpela. Težave finančno izčrpanega nepremičninskega sektorja bi se lahko prelile v širši finančni sektor, ukrepi kitajske vlade pa so nepredvidljivi. Kitajsko gospodarstvo bo raslo počasneje od načrtov.

Tretje področje je zunanja politika. Kitajska še ni obsodila ruske vojaške invazije na Ukrajino. Neporavnane račune ima tudi z ZDA, s katero je v trgovinski vojni. Eskalacija v primeru Tajvana bi lahko ogrozila lokalni mir in trgovino.

Orožja za množično odvračanje pozornosti

Razvoj umetne inteligence (UI) je hitrejši od družbenega prilagajanja nanjo. S pomočjo tehnologije "deepfake" lahko t. i. generativna UI ustvari prepričljive slike in videoposnetke oseb, ki jih navadni smrtniki težko ločimo od avtentičnih posnetkov. V Eurasia Group ocenjujejo, da bo UI čedalje bolj uporabljena v politične namene, za manipulacijo z družbeno realnostjo tako v demokracijah kot v diktaturah. Razvoj UI "bo spodkopal družbeno zaupanje, opolnomočil demagoge in avtoritarce ter pretresal podjetja in trge", so zapisali v podjetju za analizo političnih tveganj.

Generativna UI lahko ustvarja tudi prepričljive tekste, Turingov test pa ni več zanesljiva metoda za njeno preverjanje, dodajajo v Eurasia Group.

Inflacijski pritiski

Inflacija je v letu 2022 rušila rekorde, v letu 2023 pa naj bi se postopoma umirila. A obdobja povišane inflacije še zdaleč ni konec. Dvigi plač, lokalizacija proizvodnje in dobavnih verig ter nestabilnost na energetskem trgu bi lahko povzročili dodatne inflacijske pritiske. Povišana inflacija že sedaj potiska razvita gospodarstva v območje recesije, dodatno zaostrovanje pa bi lahko povzročilo družbene nemire in politične pretrese v državah, v katerih bodo letos potekale volitve.

V črnem scenariju bi lahko poleg recesije svet zajela tudi globlja finančna kriza, ki bi na novo premešala (geo)politično krajino v mnogih državah in po celem svetu.

Nejasna prihodnost Irana

V Eurasia Group ocenjujejo, da bi lahko letos prišlo do nove konfrontacije med islamsko republiko Iran in Zahodom. Iran se sooča s protesti zaradi zatiranja žensk in protestov, ki so vzniknili, potem ko je bilo zaradi nenošenja naglavne rute ubitih ali izgnanih več žensk. Ubiti ali pridržani so bili tudi protestniki. Svetovalno podjetje ocenjuje, da je vladavina islamskega klera v Iranu ogrožena najbolj od revolucije leta 1979, ki jih je pripeljala na oblast.

Za Iran sicer velja podobno kot za Rusijo – najverjetneje bodo skušali s kibernetskimi napadi in vojaško destabilizacijo določenih regij uveljavljati oziroma ščititi svoje interese. Tako kot Rusija je tudi Iran država z jedrskim orožjem, s katerim bi lahko zarožljala v primeru ogroženosti.

Energetska kriza

Cene energije so leta 2022 poletele v nebo, Evropa pa se uči živeti brez ruskih energentov. Topla zima in polna skladišča plina potiskajo cene energentov navzdol, a trg bi lahko ostal zategnjen zaradi kombinacije geopolitičnih, ekonomskih in proizvodnih dejavnikov, ocenjujejo analitiki Eurasia Group.

Cena surove nafte bi zaradi večjega povpraševanja in omejene proizvodnje lahko presegla sto dolarjev za sodček. Zaradi večjega povpraševanja na Kitajskem naj bi zrasle tudi cene (utekočinjenega) zemeljskega plina. "Visoke cene in omejitve dobave bodo zahtevale večjo finančno podporo že tako obremenjenih evropskih vlad," so zapisali analitiki. "Evropa se bo izognila pomanjkanju plina, ker ga lahko uvaža iz ZDA in Norveške, bo pa tveganje začasnih izpadov električne energije ostalo visoko."

Izpade v dobavi energentov bodo čutile predvsem države v razvoju in države svetovnega juga.

Zastoj globalnega razvoja

Nova pandemija covida-19, pomanjkanje energentov in hrane, visoka inflacija in globalna recesija bi lahko zaustavili napredek človeštva, ki je bolj ali manj neprekinjeno trajal dve desetletji. V tem obdobju so največ pridobile države v razvoju, ki bodo zaradi novih okoliščin v prihodnjem obdobju najbolj pod pritiskom.

Najbolj bodo trpeli revni, pridobivanje izobrazbe bo omejeno, vedno več žensk v revnih državah bo odpadlo iz trga dela. "Podnebne spremembe bodo te grožnje še potencirale, saj bodo ekstremni vremenski dogodki motili dobavne verige in trgovinske vzorce ter dodatno obremenili trge s hrano in energijo," napovedujejo v Eurasia Group.

Razdeljene države Amerike

"ZDA ostajajo najbolj politično polarizirana in disfunkcionalna med naprednimi industrijskimi demokracijami na svetu," piše v poročilu Eurasia Group. "Izjemne politične razlike med rdečimi in modrimi državami bodo ameriškim in tujim podjetjem povrzročile, da bodo težje obravnavale ZDA kot enoten koherenten trg."

Politično nasilje bi se lahko stopnjevalo v letu 2023, zadnjem letu pred predsedniškimi volitvami leta 2024, v katerem bo znana večina kandidatov, ki se bo pomerila za nominacijo obeh velikih političnih strank. Razlike med zveznimi državami, ki jim vladajo demokrati ali republikanci, naj bi se še poglobile.

Vzpon Tik Toka

Mladi, ki ne poznajo življenja brez interneta, se vedno bolj množično (politično) organizirajo s pomočjo kitajskega družbenega omrežja Tik Tok. S tem vplivajo tako na politike držav, kakor tudi podjetij. Generacija Z – rojeni med letoma 1997 in 2012 – predstavljajo 30 odstotkov svetovnega prebivalstva, do leta 2025 pa naj bi predstavljali tudi četrtino delovne sile. Tako postajajo vedno močnejša politična sila.

"Generacija Z na novo opredeljuje delovna mesta, tako da podjetja spodbuja k vključitvi temeljnih sprememb v način zaposlovanja, organiziranja, zadrževanja in razvoja talentov; sprejemanju novih kariernih poti in priložnosti; spodbujanju resnične raznolikosti in vključenosti ter ponovni oceni njihovega družbenega, političnega in okoljskega vpliva," pišejo v Eurasia Group. "Posledično bodo korporacije čutile pritisk, da se vključijo v politične in geopolitične razprave, če jim je to všeč ali ne."

Pritisk na vodo

Letos bo pomanjkanje vode postalo globalni in sistemski izziv, ocenjujejo v svetovalnem podjetju. "Države pa bodo izziv še vedno jemale kot začasen", zaradi česar se ne bodo ustrezno spopadle z izzivom zagotavljanja čiste vode za vse.

"Vodna politika zahteva prehod od kriznega vodenja k obvladovanju tveganj," svetujejo v Eurasia Group. "Ta premik se leta 2023 ne bo uresničil, vlagatelji, zavarovalnice in zasebna podjetja pa bodo morali sami ugotoviti, kako se spopasti s tem izzivom."