Kako visoke so januarske položnice za elektriko pri večjih podjetjih?

"V začetku leta je strošek električne energije medletno nekajkrat višji," sporočajo iz podjetja Akrapovič. Tudi izračuni trgovca Tuš kažejo, da bodo stroški energije v letu 2023 še 60 odstotkov višji kot v letu 2022, pa že lani so bili precej višji kot v letu 2021. Kako se podjetja prilagajajo energetski draginji? V jeseniškem Acroniju so proizvodni urnik celo podredili urnim cenam električne energije.

Potem ko so v Acroniju jeseni zaradi visokih cen energentov zmanjšali obseg proizvodnje, to še vedno prilagajajo trenutnim razmeram cen energentov in povpraševanju na trgu. Tako po informacijah N1 izmenično zaganjajo in ugašajo posamezne enote.

Tudi v krški tovarni Šumi, ki je hčerinska družba Žita, so se zaradi energetske draginje v letošnjem letu odločili za začasno ustavitev proizvodnje, je prvi poročal Siol. V tem času bodo izvedli čiščenje in remont strojev, kar sicer običajno delajo poleti. Neuradno bo proizvodnja zaustavljena do 31. marca; v podjetju je zaposlenih okoli 60 delavcev.

S tem sledijo idejam premiera Roberta Goloba, ki je jeseni v oddaji Odmevi na RTV Slovenija dejal, da naj tista podjetja, ki vedo, da ne bodo mogla delati celo leto, na začetku leta ustavijo proizvodnjo in varčujejo z energijo.

Tudi iz podjetja Akrapovič, ki proizvaja izpušne sisteme, so sporočili, da se lanski trend povečevanja stroškov nadaljuje; predvsem je opazna rast cen energentov in materiala. "V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je strošek električne energije v začetku leta za nekajkrat višji v primerjavi z enakim obdobjem lani," poudarjajo.

Ob podražitvi električne energije opažajo precejšnje povečanje stroškov tudi na področju osnovnih materialov, kot so ogljikova vlakna in titan. "Pri titanu je nekaj deset odstotkov višja cena na trgu rezultat precej povečanega povpraševanja s strani vojaške industrije," dodajajo pri Akrapoviču. Stroške se trudijo obvladovati z optimizacijo procesov v podjetju, iskanjem rezerv pri dobaviteljih in prilagajanjem cen nekaterih izdelkov.

Lastni viri energije velika prednost

Z velikim povišanjem stroškov se soočajo tudi v trgovcu Tuš, kjer so imeli že lani precej višje stroške energentov kot v letu 2021. "Po naših izračunih bodo stroški energije v letu 2023 še 60 odstotkov višji kot v letu 2022, pri čemer smo v izračunu že upoštevali subvencije države in desetodstotno znižanje porabe," so zapisali pri Tušu. Ob tem ostajajo kritični do vlade, saj pravijo, da je cena električne energije za velika podjetja precej višja od ocen, ki jih je ob sprejemanju ukrepov napovedovala vlada. Zato pričakujejo, da se omejitev najvišje cene, ki že velja za mala in srednja podjetja, uvede tudi za velika podjetja. 

Zaradi dviga minimalne plače in drugih zvišanj, ki so bila določena z novo panožno kolektivno pogodbo, so višji tudi stroški dela. Po posameznih skupinah stroškov so ta povišanja od 15 do 25 odstotkov. "V danih razmerah se v še večji meri ukvarjamo z optimizacijo poslovanja, znižujemo porabo energije in vzpostavljamo dodatne lastne vire s postavitvijo sončnih elektrarn, kjer je to mogoče," pojasnjujejo v Tušu.

Na sončne elektrarne se sicer zanaša vse več podjetij, med njimi tudi ajdovski Bia Separations. Tam pravijo, da postajajo samooskrbni, zaradi česar cena električne energije na njih ne bo več vplivala.

Na prehodu na zelene vire energije aktivno delajo tudi v Steklarni Hrastnik, vendar se spremembe za tako energetsko intenzivno industrijo s 24-urnim proizvodnim procesom ne morejo zgoditi v kratkem obdobju. "Z izvedbo vseh načrtovanih projektov smo že občutno pred energetsko krizo načrtovali, da bomo do leta 2025 za tretjino nadomestili porabo fosilnega goriva z zeleno energijo, za deset odstotkov zvišali svojo energetsko učinkovitost ter za več kot petino znižali ogljični odtis," so sporočili iz hrastniške steklarne.

Ob tem poudarjajo, da morajo imeti za tako ambiciozne cilje stabilno poslovno okolje, načrtovanje poslovanja v prihodnosti pa je oteženo ravno zaradi negotovosti na trgu energentov v Evropski uniji (EU). "Konkurenti izven EU, ki okolje obremenjujejo z večkratnikom izpustov, imajo na primer bistveno boljšo stroškovno strukturo in stabilnejše vire energije," so jasni v Steklarni Hrastnik.

Skupaj s hčerinskim podjetjem v ltaliji bodo z lastnimi viri iz sončnih elektrarn pokrili okrog 15 odstotkov lastnih potreb po električni energiji. V letošnjem letu načrtujejo nadaljnje aktivnosti glede uporabe vodika, saj bodo izvedli prvo industrijsko proizvodnjo stekla z vodikom v EU.

"Bližje kot je leto, večji je delež zakupljene energije"

V Talumu, ki prav tako spada med energetsko intenzivna podjetja, so nabavo energije razpršili tako časovno kot količinsko. "Bližje kot je bilo leto, večji delež električne energije smo zakupili," pojasnjujejo svojo strategijo. Pogodbe so sklenili tudi za pet let naprej za približno deset odstotkov pričakovanih potreb, za čez štiri leta za 20 odstotkov in tako naprej.

"Po izbruhu covida-19, ko so se začele višati tudi cene, električne energije nismo več kupovali, a imamo določene količine zakupljene še do leta 2025," pojasnjujejo v Talumu. S tem imajo potrebe po električni energiji pokrite za vse procese v tovarni z izjemo elektrolize. "V elektrolizi, kjer proizvajamo primarni aluminij, ki je električno najbolj intenziven proces, smo bili proizvodnjo zaradi previsoke cene električne energije v letu 2022 prisiljeni zmanjšati kar trikrat," pravijo.

"V Evropi je čas za streznitev, saj bo v nasprotnem primeru izgubila material, ki je v ključnega pomena v oskrbovalnih verigah podjetij," opozarjajo. Lani to še ni povzročilo škode pri poslovanju, vendar bo po njihovih besedah letos to težje zagotoviti. "Skupni obseg naše proizvodnje bo najbrž nekoliko padel, ker nam izpada primarne proizvodnje ne bo uspelo zapolniti s kupljenim aluminijem," sporočajo iz Taluma.

Ob tem napovedujejo, da bodo letos s fotonapetostnimi moduli pokrili vse strehe, kar pomeni, da bodo letos dosegli moč štirih megavatov. V naslednjem koraku jo bodo podvojili. "Naš cilj je, da bi po izteku pogodb, s katerimi imamo zdaj zakupljeno električno energijo, dosegli samozadostnost za vse naše procese, razen elektrolize, ki pa je v našem okolju ni mogoče napajati iz sonca," razkrivajo ambiciozne načrte.

V Siju opozarjajo na neprimerljive pogoje

Tudi v skupini SIJ del potreb po električni energiji zakupujejo za tri leta vnaprej. "Strategijo nakupov prilagajamo z razpršenimi delnimi zakupi glede na stanje na borzi BSP in tako optimiziramo povprečno ceno za posamezna obdobja in leta," pojasnjujejo. Del terminskih zakupov za leto 2023 so sicer opravili tudi konec prejšnjega leta.

Na njihovo poslovanje pa ne vpliva samo višina cen energentov, temveč predvsem cenovna nihanja, ki vplivajo na stabilnost gospodarskega okolja in možnost načrtovanja. "Želimo si, da bi se energetski trg čim prej stabiliziral, kar bi zagotovilo približno primerljive pogoje za vse evropske proizvajalce in stabilnost poslovnega okolja," pravijo v Siju.

Še težje se spopadajo s konkurenti v Združenih državah Amerike (ZDA), ki je eden pomembnejših trgov skupine, pa tudi s konkurenti v Aziji, ki imajo nekajkrat nižje stroške energentov. "Ob tem imajo še veliko ohlapnejše okoljske zahteve glede poslovanja, kar vse bolj zmanjšuje konkurenčnost," so jasni. Ker so njihovi delavci med najbolj iskanimi na trgu dela, o odpuščanjih ne razmišljajo; še več, na podlagi kolektivne pogodbe vsem izplačujejo tudi draginjski dodatek.

Bisol: Proizvedemo desetkrat več energije, kot je porabimo

V Bisolu, kjer razvijajo solarne rešitve, se podražitvam – tako kot preostanek gospodarstva – niso mogli izogniti. "Uspeli pa smo jih nekoliko ublažiti, saj smo več kot energetsko samozadostni," pravijo. Njihove lastne naložbe v sončne elektrarne proizvedejo več kot desetkratnik količin, ki jih porabijo pri celotnem delovanju.

Kljub temu opozarjajo, da so stroški v zadnjem letu rasli praktično na vseh segmentih poslovanja. "Rasle so cene vseh ključnih vhodnih materialov, sploh silicija, pri katerem pa v zadnjem času zaznavamo umirjanje in do neke mere celo korekcije navzdol," dodajajo.

Na stroškovne pritiske z vseh strani opozarjajo tudi pri telekomunikacijskem operaterju A1. "Že pred časom smo začeli s procesi modernizacije delovanja telekomunikacijskega omrežja, kar posledično pomeni tudi manjšo porabo električne energije," pravijo. Pri nakupih električne energije so pozorni na vse dejavnike, ki vplivajo na višino njene cene, in poskušajo izvesti nabave za prihodnje obdobje v najboljšem možnem času.

O visokih stroških poročajo tudi v Telekomu Slovenije, kjer pravijo, da so cene električne energije v letošnjem januarju nekajkrat višje kot v enakem obdobju lanskega leta. "Povečujejo se tudi nekateri drugi stroški, mnogi dobavitelji dvigujejo ali nameravajo dvigniti cene," dodajajo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar