Slovenska industrija jekla (SIJ) je skupaj z ostalimi energetsko intenzivnimi podjetji v težavah zaradi visokih cen plina in elektrike, sicer pa rusko-ukrajinska vojna in posledične sankcije proti Rusiji nimajo večjega vpliva na poslovanje, pravijo v družbi. Ob tem dodajajo še, da je SIJ minimalno izpostavljen ruskemu trgu tako na dobavni kot na prodajni strani, kljub večinskemu ruskemu lastništvu pa niso podvrženi sankcijam.
Preverili smo, kdo je lastnik SIJ, kakšna je vloga članov družine Zubitski in zakaj je SIJ pomembna naložba za državo. Večinski lastnik Skupine SIJ je z 72-odstotnim deležem podjetje Dilon d.o.o., njegov lastnik pa je nizozemsko podjetje Dilon Coöperatief. Zastopnik in večinski lastnik slovenskega podjetja je predsednik uprave SIJ, ruski državljan Andrej Zubitski; družina Zubitski po zadnjih dostopnih podatkih obvladuje tudi nizozemsko podjetje. Medtem je Andrejev brat Jevgenij kot solastnik in predsednik uprave ruske družbe IMH (Industrial Metallurgical Holding) na seznamu podjetij in oseb, ki so podvržene evropskim in britanskim sankcijam.
Slovenija ima od prevzema SIJ s strani družine Zubitski leta 2007 v podjetju 25-odstotni delež plus eno delnico. Slovenski državni holding (SDH) naložbo uvršča med pomembne, saj je SIJ ključen delodajalec na Gorenjskem in Koroškem ter zasleduje cilje krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja, kar je v skladu s slovenskimi razvojnimi cilji.
Preberi še
Glavobol podjetij: Kljub pravočasnim zakupom stroški elektrike višji
'Kljub dolgoročnim pogodbam in pravočasnim zakupom so stroški elektrike višji za 80 odstotkov,' pravijo v Steklarni Hrastnik.
14.09.2022
Skupina SIJ zmanjšuje proizvodnjo zaradi visokih cen energije
V zadnjem četrtletju letošnjega leta predvidevajo 40-odstotno zmanjšanje proizvodnje.
06.09.2022
SIJ je pred tedni v izjavi za javnost sporočil, da bo zaradi visokih cen energentov v zadnjem četrtletju znižal proizvodnjo za 40 odstotkov, državo pa je pozval k pomoči energetsko intenzivnim podjetjem.
V lastniški strukturi SIJ ni ruskih podjetij, čeprav so lastniki Rusi
"SIJ d.d. je slovensko podjetje s solastniškim deležem Republike Slovenije. V lastniški strukturi ni ruskih podjetij, odgovorne osebe pa nimajo političnih povezav z ruskimi oblastmi in niso podvržene nobenim sankcijam, zato tudi ni ovir za prejem državne pomoči. Vpliv trenutnih in morebitnih novih sankcij na naše poslovanje je tak kot za celotno evropsko in svetovno gospodarstvo," odgovarjajo pri SIJ.
Podjetje Dilon d.o.o. je leta 2007 od države kupilo 55-odstotni delež v SIJ, s čimer je postalo večinski lastnik skupine. Prodajo državnega deleža je odobrila vlada pod vodstvom takratnega premiera Janeza Janše. Nizozemsko podjetje Dilon Coöperatief je takrat upravljala ruska družba IMH, ki je del rudarskega velikana OAO Koks, je razvidno iz več letnih poročil SIJ v tem obdobju.
"Večinski lastnik družbe DILON Cooperatief U.A. je družina Zubitski, ki obvladuje tudi družbo OAO KOKS in njene odvisne družbe. Tako med ostale povezane osebe družbe spadajo tudi družbe skupine DILON, skupine DILON Cooperatief in skupine KOKS," piše denimo v letnem poročilu SIJ iz leta 2009.
Skupino Koks je leta 1993 v Kemerovem ustanovil Boris Davidovič Zubitski, ki je bil kasneje dolgoletni poslanec ruske dume kot član stranke ruskega predsednika Vladimirja Putina. Skupina se ukvarja s proizvodnjo koksa, premoga in surovega železa, njihov premogovnik v Kemerovem naj bi po navedbah podjetja s tremi milijoni ton letne proizvodnje predstavljal tretjino ruskega izvoza koksa. S svojimi surovinami so pomemben dobavitelj prav za svetovno jeklarsko industrijo.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi si sinova Andrej in Jevgenij Zubitski po očetovi smrti leta 2017 razdelila premoženje tako, da je Jevgenij prevzel vodenje ruske skupine Koks in podjetja IMH, Andrej pa upravlja z evropskim premoženjem, ki vključuje tudi SIJ. Podatki iz Ajpesa govorijo v prid tej navedbi, saj je novembra 2018 Jevgenij Zubitski svoj delež v podjetju Dilon d.o.o. prenesel na mater Galino Zubitskajo, ta pa je 1. septembra letos svoj delež prenesla na Andreja. Andrej Zubitski, predsednik uprave SIJ, je tako edini zastopnik in večinski lastnik podjetja Dilon.
Težje so dostopni ažurni podatki o lastništvu nizozemskega podjetja, toda v brošuri za uvrstitev obveznic SIJ na trg iz leta 2020 je zapisano, da je bilo 31. oktobra 2020 podjetje Dilon Coöperatief v lasti Andreja Zubitskega in Galine Zubitskaje. Oba delničarja sta imela na ta dan 41-odstotni delež v nizozemskem podjetju, še piše v brošuri.
Brat predsednika uprave SIJ pod sankcijami, država ne razmišlja o sankcioniranju
Jevgenij Zubitski, brat predsednika uprave SIJ, je od 8. aprila podvržen evropskih sankcijam, od 13. aprila pa še sankcijam Združenega kraljestva. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanj. Jevgenij Zubitski je solastnik, predsednik uprave in izvršni direktor IMH ter delničar v starševski skupini Koks. Na seznamu sankcioniranih podjetij in posameznikov je naveden kot "vodilni poslovnež, vpet v gospodarski sektor, ki za vlado Ruske federacije predstavlja znaten vir prihodkov".
Brat predsednika uprave SIJ je torej podvržen sankcijam, njun oče pa je bil Putinov poslanec. To seveda ne pomeni, da imajo tudi Andrej Zubitski ali drugi vodilni pri SIJ politične povezave z ruskim režimom oziroma da bi moral biti Andrej Zubitski prav tako podvržen sankcijam. Te so namreč usmerjene proti posameznikom in pravnim osebam, ki s svojim delovanjem vzdržujejo Putinov režim in posledično rusko vojaško agresijo v Ukrajini.
"Slovenija sledi pravilom glede državnih pomoči in sankcijam, ki jih sprejema Evropska unija," so nam sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom). "Državna pomoč Skupini SIJ trenutno ni omejena s sankcijami Evropske unije do Rusije. S tega vidika bo podjetje deležno enake obravnave kot ostala podjetja v energetsko intenzivnih industrijah oziroma celotno slovensko gospodarstvo."
SIJ z Rusijo nima večjih poslovnih povezav
Evropske sankcije proti Rusiji vključujejo tudi trgovinske omejitve na železo in jeklo. Prepovedano je "neposredno ali posredno uvažanje izdelkov iz železa in jekla v Unijo in prevažanje v drugo državo, če izvirajo iz Rusije ali so bili izvoženi iz Rusije. Prav tako se prepoveduje kupovanje izdelkov iz železa in jekla, ki se nahajajo v Rusiji ali izvirajo iz Rusije." Razlog za omejevanje tega sektorja je v možnosti uporabe jeklenih izdelkov v ruski vojaški industriji.
Nič od naštetega ne zadeva SIJ. "Neposredna količinska izpostavljenost surovinam za proizvodnjo jekla z ruskim in ukrajinskim poreklom je bila v obeh jeklarskih družbah Skupine SIJ v prvem polletju leta 2022 z zgolj dvema odstotkoma nizka," so pri slovenskem jeklarju zapisali v letošnjem polletnem poročilu.
Ključne surovine za metalurške družbe v skupini so jekleni odpadek in legirni elementi, so pojasnili pri SIJ. Skupina SIJ je vertikalno integrirana, kar pomeni tudi, da imajo lastno surovinsko bazo, velik del katere sestavlja recikliran material. "Odpad Pivka s svojo razvejano mrežo podjetij za predelavo odpadkov na področju Balkana omogoča višjo stopnjo neodvisnosti od razmer na svetovnem trgu jeklenega odpadka." Jekleni odpadek kupujejo tudi v Nemčiji in Avstriji, legirne elemente pa na globalnih trgih, predvsem v Turčiji, Kanadi, Braziliji, Južni Afriki in Kazahstanu.
Med surovinskimi dobavitelji za SIJ ni ruske skupine Koks, so nam še zatrdili pri podjetju.
Poleg tega je skupina minimalno izpostavljena ruskemu trgu tudi na prodajni strani. Pri SIJ zatrjujejo, da sta Rusija in Belorusija za skupino SIJ relativno majhen trg, na katerem ustvarijo dobra dva odstotka prihodkov od prodaje. "V Rusijo in Belorusijo nismo dobavljali in ne dobavljamo jekla ali jeklenih izdelkov za uporabo v vojaški industriji."
SIJ je sicer izvozno naravnano podjetje, ki več kot 80 odstotkov prihodkov od prodaje ustvari na tujih trgih, največ v Evropski uniji.
V septembru industrijska podjetja navadno sklepajo nove dobavne pogodbe za kovine, Bloomberg pa je poročal, da se tokrat mnoga evropska podjetja izogibajo ruskim dobaviteljem, ki so sicer na trgih kovin zelo prisotni. Pri SIJ odgovarjajo, da tudi pri njih v septembru potekajo pogovori o dobavnih pogodbah za prihodnje leto. "Držali se bomo preizkušenega poslovnega modela večjega števila globalno razpršenih dobaviteljev, kar zmanjšuje tveganja in omogoča nemoteno proizvodnjo tudi v nepredvidljivih časih," pojasnjujejo.
SIJ strateško pomemben za slovensko gospodarstvo
Skupina SIJ je za slovensko gospodarstvo pomembna družba, saj je najpomembnejši delodajalec na Jesenicah, kjer ima svoj obrat jeklarna Acroni, in v Ravnah na Koroškem, kjer deluje jeklarna MetalRavne. Acroni in MetalRavne ustvarita večino prihodkov družbe in zaposlujeta večino skupaj več kot 3.800 zaposlenih v skupini.
V lanskem letu je skupina prispevala 1,3 odstotka k bruto domačemu proizvodu, poleg tega svoje poslovanje usmerjajo po principih krožnega gospodarstva in energetske učinkovitosti, kar je pomemben doprinos k doseganju evropskih ciljev po ogljični nevtralnosti, še dodajajo pri Ukomu. Od prevzema dalje je SIJ vsako leto – z izjemo kriznega leta 2009 – posloval nad ravnjo izpred leta 2007.
Slovenski državni holding (SDH) zato uvršča kapitalsko naložbo v SIJ med pomembne naložbe. "V pomembnih naložbah država ohrani kontrolni delež (25-odstotni delež plus ena delnica), s čimer želi ohraniti ključne razvojne komponente v Sloveniji oziroma zasledovati razvojne prioritete in cilje iz strateških razvojnih dokumentov RS. V to skupino naložb so lahko uvrščene tudi družbe, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije," so pojasnili pri SDH.
SIJ je sicer precej nestanoviten pri izplačilu dividend, kar glede na klasifikacijo med pomembne naložbe ni edini cilj, ki ga s svojim četrtinskim deležem zasleduje SDH. Do leta 2013 je ves bilančni dobiček podjetja ostal nerazporejen, nato so začeli izplačevati dividende, a so te predstavljale manjši del bilančnega dobička. V posameznem finančnem letu je SIJ za dividende navadno namenil 5,8 milijona evrov. V letu 2019 ob 108 milijonih bilančnega dobička dividende niso izplačali, v letu 2020 so znova izplačali 5,8 milijona evrov dividenc in pustili 106 milijonov nerazporejenih.
Politika se je očitno spremenila lansko leto, saj je SIJ izplačal 20,9 milijona evrov dividend, kar je predstavljalo 72 odstotkov čistega dobička. "Družba SIJ izplačuje dividende ob upoštevanju rezultatov poslovanja, zadolženosti in investicijskih načrtov. Družba ima sicer visok bilančni dobiček, vendar se pri izplačilu dividend upošteva predvsem realiziran čisti dobiček tekočega leta," pojasnjujejo pri SDH.
Razlog za nizka dividendna izplačila je predvsem visoka raven investicij v modernizacijo proizvodnega procesa. "V naložbe je bilo od aprila 2007 vloženih slabih 700 milijonov evrov. Ustvarjeni dodatni denarni tok je bil namenjen razvoju, zato se zdaj lahko primerjamo z najbolj razvitimi jeklarnami in ohranjamo vodilne položaje na nišnih jeklarskih trgih," dodajajo pri SIJ.
Visoki nerazporejeni bilančni dobički so tako v veliki meri porabljeni za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega jeklarstva in se ne stekajo v Rusijo, SIJ pa je od leta 2007 postal eden glavnih evropskih dobaviteljev nerjavne debele pločevine. Tudi ta po navedbah podjetja skupaj z ostalimi izdelki SIJ ne roma v Rusijo v večjih količinah. Glede na strateško pomembnost SIJ za slovensko gospodarstvo morda ni nenavadno, da niti država niti kdo drug iz ruske muhe ne dela sankcijskega slona.