Afera, ki smo jo čutili tudi v Sloveniji: Nemčija vložila obtožnice zaradi plačilne prevare

Nemški tožilci so vložili prve obtožnice, povezane z globalno plačilno prevaro v vrednosti 300 milijonov evrov oziroma 343 milijonov dolarjev, v kateri naj bi bilo ogoljufanih več milijonov imetnikov kreditnih kartic. Pri prevari naj bi sodelovali tudi vodilni v plačilnih družbah.

Obtožnice so bile vložene na sodišču v Koblenzu na jugozahodu Nemčije, so povedali ljudje, seznanjeni z zadevo, ki niso želeli biti imenovani, ker zadeva ni javna. Med obtoženimi so Mirko Hüllemann, nekdanji ustanovitelj plačilne družbe Unzer, nekdanja menedžerka družbe Wirecard AG Brigitte Häuser-Axtner in Ruben Weigand, so povedali viri. Očitajo jim, da naj bi posredovali med kriminalnimi mrežami in nemškimi plačilnimi podjetji.

Vložitev obtožnic je del globalne preiskave tožilcev v Koblenzu, ki so novembra razkrili, da so v okviru preiskave, poimenovane "Operacija povračilo plačil", izvedli racije na več kot 60 lokacijah in aretirali približno 20 ljudi. Tožilci trdijo, da so kriminalne mreže po svetu ljudi ogoljufale za več kot 300 milijonov evrov, in sicer tako, da so pridobile podatke njihovih kreditnih kartic ter jih prijavile na lažne pornografske strani, strani za zmenkarije ali druge, pri čemer so nezakonite transakcije obdelovala štiri nemška plačilna podjetja. Nemške oblasti so sporočile, da so v preiskavi identificirale skupno 44 osumljencev.

Weigandov odvetnik komentarja ni želel podati. Hüllemannov odvetnik je dejal, da so obtožbe proti njegovi stranki "neutemeljene". Odvetnik Häuser-Axtnerjeve se ni odzval na več prošenj za komentar. Tiskovna predstavnica tožilstva v Koblenzu je potrdila, da so bile v preiskavi vložene obtožnice, vendar ni želela razkriti imen obtoženih ali posredovati dodatnih podrobnosti. Handelsblatt je o obtožnicah poročal že v ponedeljek.

Tožilci so povedali, da se je nemški del prevare končal leta 2021, ko je regulator BaFin, ki je bil pod pritiskom, potem ko mu ni uspelo odkriti računovodske prevare, ki je privedla do propada Wirecarda, začel strožje ukrepati proti panogi. Več plačilnih podjetij je takrat prekinilo sodelovanje s strankami, za katere je ocenilo, da predstavljajo veliko tveganje.

V kazenski preiskavi so nekdanji zaposleni v Unzerju, Wirecardu in podjetju, prej znanem kot Concardis, osumljeni pomoči pri prevari, med njimi tudi vodilni v dveh od teh podjetij. Več osumljencev, med njimi Weigand, Hüllemann in Häuser-Axtnerjeva, je od aretacije v priporu. Jan Marsalek, nekdanji izvršni direktor Wirecarda, ki je prav tako tarča preiskave, je na begu od propada podjetja leta 2020 v največji korporativni prevari v Nemčiji.

Nemške oblasti so novembra sporočile, da so za domnevno goljufivimi transakcijami, ki jih je razkrila "Operacija povračilo plačil", stale tri mreže. Weigand je bil po ameriških nalogih za izročitev v tej zadevi tesno povezan z dvema od teh mrež, ki sta povzročili večino škode.

Obe mreži, označeni kot WebOps in FSX, sta imeli sedež v ZDA in sta po navedbah iz nalogov med letoma 2016 in 2021 z ukradenimi kreditnimi karticami ustvarili več kot 18 milijonov naročnin na lažne pornografske ali zmenkarske spletne strani. Da žrtve transakcij ne bi opazile, so bili zneski pogosto majhni, okoli 50 evrov na mesec.

WebOps in FSX sta skupaj osumljena, da sta prek več kot 500 slamnatih podjetij, večinoma v Združenem kraljestvu ali na Cipru, upravljala najmanj 1.500 spletnih strani. Še vedno pa sta potrebovala nekoga, ki bi jima nakazoval denar, ki naj bi ga vzela žrtvam. To vlogo naj bi prevzela nemška plačilna podjetja.

Posledice afere smo čutili tudi v Sloveniji, saj so prenehale delovati nekatere kartice.