Ko je FBI marca 2020 na letališču v Los Angelesu med postankom pridržal Rubna Weiganda, so se v evropskih plačilnih podjetjih prižgale rdeče luči.
Po navedbah virov, seznanjenih z dogajanjem, je imel nemški državljan pomembno vlogo pri povezovanju več podjetij, med njimi propadlega Wirecarda in Payona, danes del skupine Worldline, z zelo donosnimi strankami, kot so upravljavci spletnih strani za odrasle in platformami za zmenkarije.
Do aretacije je prišlo v času, ko so panogo že pretresale obtožbe o nepravilnostih pri Wirecardu, zato so številna podjetja začela podrobneje preverjati svoje poslovne vezi s tem posrednikom. Kasneje istega leta je plačilno podjetje Unzer, ki ga podpira KKR, med prvimi vložilo poročilo o sumljivih transakcijah pri organih za preprečevanje pranja denarja.
Več kot pet let pozneje tožilci v Koblenzu, nedaleč od Weigandovega rojstnega kraja Montabaur, trdijo, da so razkrili obsežno prevaro, v katero naj bi bila vpletena štiri nemška plačilna podjetja. Konec lanskega leta so v okviru preiskave z imenom Operation Chargeback izvedli hišne preiskave na več kot 60 lokacijah in pridržali približno 20 ljudi. Po njihovih ugotovitvah naj bi kriminalne mreže po svetu ogoljufale žrtve za več kot 300 milijonov evrov, pri čemer so zlorabljale podatke o kreditnih karticah in uporabnike prijavljale na lažne spletne strani s pornografsko vsebino ali vsebino za zmenkarije, sporne transakcije pa so potekale prek nemških plačilnih podjetij.
Primer dodatno poglablja že dolgotrajne težave v panogi, kaže pa tudi, da so se nekatera podjetja kljub prizadevanjem, da bi se uveljavila kot del sodobne fintech industrije, še naprej opirala na bolj tvegane stranke kot ključni vir rasti. Po dokumentih, ki jih je pridobil Bloomberg, naj bi bili v prevaro vpleteni tudi posamezni zaposleni, celo vodilni v nekaterih podjetjih.
Plačilna podjetja, ki jih zadeva preiskava, med njimi tudi nekdanji Concardis, so pod pritiskom regulatorjev začela prekinjati sodelovanje z bolj tveganimi strankami. Preiskava se zdaj osredotoča predvsem na posameznike, vključno z nekdanjimi zaposlenimi v teh podjetjih. Kljub temu je zaupanje vlagateljev močno omajano, kar še poglablja dolgotrajne težave panoge po obdobju pandemije.
Dogajanje se jasno odraža tudi na trgih. Delnica Worldline je od vrhunca leta 2021 izgubila skoraj vso vrednost, medtem ko je italijanski Nexi, ki je leta 2020 prevzel Concardis, precej pod nekdanjimi ravnmi. Investicijska družba KKR je podjetje Unzer, ki ga je kupila leta 2019, leta 2024 prepustila upnikom. Wirecard, nekoč eden največjih simbolov nemške fintech industrije, pa je propadel že pred zaključkom same preiskave.
Zgodba temelji na razkritih ameriških nalogih za aretacijo in pogovorih z več sogovorniki, ki dobro poznajo potek preiskave, vendar so želeli ostati anonimni, saj primer še ni zaključen. Nemški tožilci imen osumljencev in vpletenih podjetij uradno ne razkrivajo, se pa ta pojavljajo v ameriški dokumentaciji. Ta med drugim nakazuje, da je Weigand sodeloval z domnevnimi kriminalnimi mrežami ter hkrati vzdrževal tesne povezave z nemškimi plačilnimi podjetji.
Med osumljenimi so tudi nekdanji zaposleni v podjetjih Unzer, Wirecard in Concardis, vključno z nekaterimi vodilnimi. Več oseb, med njimi tudi Weigand, je že v priporu v Nemčiji, medtem ko drugi ostajajo nedosegljivi. Med njimi je tudi Jan Marsalek, nekdanji vodilni v Wirecardu, ki je že dlje časa na begu.
Weigandov odvetnik se na vprašanja ni odzval, saj preiskava še poteka, komentarja ni podal niti odvetnik Jana Marsaleka.
Dokumentacija preiskave Wirecarda v Berlinu leta 2020. Foto: Krisztian Bocsi/Bloomberg
Predstavnica družbe Unzer je povedala, da je podjetje že leta 2020 proaktivno sodelovalo s pristojnimi organi. Predstavniki družb Nexi in Worldline komentarja niso želeli podati.
V družbi Payone poudarjajo, da po njihovih informacijah niso predmet preiskave in da nimajo podatkov o morebitni vpletenosti svojih zaposlenih v postopke.
Nemčija, znana po bolj liberalnem odnosu do pornografije, je bila dolga leta ena ključnih lokacij za ameriške ponudnike vsebin za odrasle, ki so iskali plačilne rešitve. Tamkajšnja podjetja so bila po besedah poznavalcev pripravljena sprejeti več tveganja kot konkurenca, tako zaradi kulturnega okolja kot tudi regulatornega okvira. To je družbam, kot je Wirecard, omogočilo, da so si ustvarile specifično tržno nišo in prednost pred drugimi.
Z rastjo spletnega nakupovanja so nemška plačilna podjetja začela širiti nabor strank in se preoblikovati v sodobna fintech podjetja. V državi, ki slovi predvsem po industriji in inženirstvu, so veljala za eno redkih uspešnih zgodb na področju finančnih tehnologij. Wirecard je pri tem izstopal kot simbol te preobrazbe v okolju, kjer je bila uporaba gotovine še vedno zelo razširjena.
Kljub razvoju panoge pa se jedro poslovanja ni bistveno spremenilo. Stranke z višjim tveganjem, kot so ponudniki vsebin za odrasle ali spletnih iger na srečo, ostajajo pomemben vir prihodkov, predvsem zaradi višjih marž. Čeprav takšne dejavnosti same po sebi niso nujno sporne, zahtevajo strožji nadzor, kar podjetjem omogoča zaračunavanje višjih provizij. Plačilna podjetja lahko dodatno zaslužijo tudi pri sporih glede transakcij, ko uporabniki izpodbijajo bremenitve.
Po besedah poznavalcev panoge so prav ti prihodki dolga leta podpirali visoka vrednotenja podjetij v očeh vlagateljev. Posredniki, kot je Weigand, so pri tem igrali pomembno vlogo, saj so plačilna podjetja povezovali s strankami, ki drugje, zlasti v ZDA, težje najdejo ponudnike plačilnih storitev.
Televizijske ekipe pred sedežem družbe Wirecard med policijsko in tožilsko racijo v Münchnu leta 2020. Foto: Michaela Handrek-Rehle/Bloomberg
Kljub razvoju panoge se nekatere prakse niso bistveno spremenile. Stranke z večjim tveganjem, kot so ponudniki vsebin za odrasle ali spletnih iger na srečo, so ostale pomemben vir prihodkov, predvsem zaradi višjih zaslužkov, ki jih prinašajo. Takšne dejavnosti sicer niso nujno nezakonite, vendar zahtevajo strožji nadzor, kar podjetjem omogoča zaračunavanje višjih provizij. Dodaten vir prihodkov so tudi spori glede transakcij, ko uporabniki izpodbijajo bremenitve.
Po besedah poznavalcev panoge so prav ti prihodki pomembno vplivali na vrednotenje podjetij v očeh vlagateljev. Posredniki, kot je Weigand, so pri tem igrali ključno vlogo, saj so plačilna podjetja povezovali s strankami, ki drugje, zlasti v ZDA, težje najdejo partnerje za obdelavo plačil.
Ko sta 9. marca 2020 s partnerico prispela na letališče v Los Angelesu in že opravila mejno kontrolo, so Weiganda pridržali agenti FBI. Namesto načrtovanega dopusta v Kostariki se je znašel na zaslišanju. Leto pozneje je bil obsojen na 15 mesecev zapora, ker je ameriške banke zavajal pri obdelavi plačil, povezanih z nakupi konoplje.
Ob aretaciji je pojasnil, da vodi luksemburško podjetje Payment Consultants in sodeluje z različnimi ponudniki tehničnih storitev ter trgovci. Po njegovih besedah je dobro poznal skoraj vsa evropska podjetja za obdelavo plačil, ki prevzemajo tveganje poslovanja trgovcev, izhaja iz zapisnika zaslišanja iz leta 2020.
Preiskovalcem je izročil tudi dva mobilna telefona in prenosni računalnik, ki jih je prevzel agent FBI iz enote za preiskovanje finančnih goljufij, ki se ukvarja tudi s pranjem denarja in bančnimi prevarami. Ameriški organi so sodelovali pri nemški preiskavi, pri čemer so bili podatki iz komunikacij na teh napravah ključni za delo tožilcev v Nemčiji. Po sodnih dokumentih, ki jih je pridobil Bloomberg, je bil Weigand kasneje tudi pod telefonskim nadzorom.
Nemški preiskovalci so novembra sporočili, da naj bi za spornimi transakcijami, razkritimi v okviru preiskave Operation Chargeback, stale tri organizirane kriminalne skupine. Po ameriških dokumentih je bil Weigand tesno povezan z dvema, ki naj bi povzročili največ škode. Obe, znani kot WebOps in FSX, naj bi delovali iz ZDA in med letoma 2016 in 2021 z zlorabo podatkov kreditnih kartic ustvarili več kot 18 milijonov naročnin na lažne spletne strani z vsebinami za odrasle ali zmenki. Da bi transakcije ostale manj opazne, so bili zneski praviloma nizki, okoli 50 evrov na mesec.
Skupini naj bi upravljali vsaj 1.500 spletnih strani prek več kot 500 navideznih podjetij, večinoma registriranih v Združenem kraljestvu ali na Cipru. Za prenos denarja so potrebovali tudi posrednike, pri čemer naj bi po ugotovitvah preiskovalcev pomembno vlogo odigrala prav nemška plačilna podjetja.
Po navedbah tožilcev naj bi večjo izmed obeh mrež, WebOps, sprva vodil Hamid "Ray"Akhavan, ki je bil skupaj z Weigandom obtožen tudi v primeru bančne goljufije v ZDA in leta 2021 obsojen na 30 mesecev zapora. Po podatkih mrliškega oglednika iz okrožja Los Angeles je leta 2024 umrl zaradi predoziranja.
Dokumenti kažejo, da je imel WebOps stike z Wirecardom že najmanj od leta 2011. Po navedbah vira, ki ju je srečal v okviru poslovanja z Wirecardom, je bil Akhavan tesno povezan z Janom Marsalekom. Nekdanji operativni direktor Wirecarda je po propadu podjetja leta 2020 še vedno na begu in velja za eno osrednjih figur v največji korporativni prevari v Nemčiji.
Odvetniki domnevnih vodij obeh mrež na vprašanja za komentar niso odgovorili.
Iz dokumentov, ki jih je pregledal Bloomberg, ni razvidno, ali je imel Weigand kakšno vlogo pri povezovanju Akhavana z Wirecardom. Je pa iz komunikacije, navedene v ameriških nalogih za aretacijo, razvidno, da je z mrežama WebOps in FSX sodeloval že vsaj od leta 2013.
Nemški preiskovalci so v okviru preiskave identificirali 44 osumljencev. Čeprav njihovih imen uradno ne razkrivajo, se ta pojavljajo v dokumentih, povezanih z varščino za enega izmed šestih osumljencev, pridržanih v ZDA. Po dostopnih podatkih so nekateri delali za Wirecard, Concardis in Unzer, drugi pa za Weigandovo podjetje ali družbo za korporativne storitve s pisarnami na Cipru. Med omenjenimi so tudi Weigand, Marsalek ter Mirko Hüllemann, ustanovitelj predhodnice podjetja Unzer.
Hüllemanna so aretirali novembra, decembra pa je sodišče v Koblenzu zavrnilo njegovo zahtevo za izpustitev iz pripora. Na odločitev se je pritožil, vendar je senat treh sodnikov pritožbo zavrnil, saj po njihovi oceni obstaja utemeljen sum kaznivih dejanj in nevarnost pobega, izhaja iz sodnega dokumenta, ki ga je pridobil Bloomberg.
Tožilci sumijo, da je Unzerjeva enota v Luksemburgu pod Hüllemannovim vodstvom uporabljala orodje za poravnavo transakcij, ki je omogočalo pretok denarja iz spornih poslov. Po navedbah dveh prič naj bi velik del trgovcev v tem sistemu prišel prek Weiganda, za te pa naj bi po ugotovitvah preiskovalcev veljale tudi manj stroge kontrole tveganja.
Hüllemannov odvetnik se na vprašanja ni odzval.
Kot izhaja iz odločitve sodišča v Koblenzu, je Hüllemann med zaslišanjem decembra očitke zavrnil. Poudaril je, da za morebitne prevare ni vedel in da je podjetje opravljalo zgolj običajne storitve. Orodje Settlement Solution naj bi bilo po njegovih besedah povsem legitimno, sam pa naj ne bi imel vloge pri vzpostavljanju stikov s strankami.
Njegova obramba obenem trdi, da ni imel razloga za sodelovanje pri domnevnih nepravilnostih, saj bi s tem tvegal tako ugled kot svoj finančni položaj.
Po navedbah iz ameriških dokumentov naj bi kriminalne mreže poskušale ostati pod radarjem, tako znotraj plačilnih podjetij kot tudi pri kartičnih sistemih.
Pri tem naj bi si pomagale tudi z vplivanjem na programsko opremo podjetja Web Shield, ki jo plačilna podjetja uporabljajo za ocenjevanje tveganj svojih strank. Podjetje so ustanovili nekdanji zaposleni v Wirecardu. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi Akhavan v Web Shieldu pridobil lastniški delež, nato pa skušal vplivati na vodstvo, da bi poročila o tveganjih prikazovala ugodnejšo sliko.
Poznavalci panoge Web Shield opisujejo kot široko uporabljeno in zanesljivo orodje. Podjetje je leta 2021 prevzela švedska družba s področja regulatornih tehnologij, nato pa je leta 2024 pristalo v lasti ameriškega podjetja G2 Risk Solutions.
V G2 Risk Solutions pravijo, da so s preiskavo seznanjeni in z organi sodelujejo. Ob tem poudarjajo, da niso predmet preiskave in da njihovi zaposleni niso bili vpleteni.
Po navedbah tožilcev se je nemški del prevare zaključil leta 2021, ko je regulator BaFin po aferi Wirecard začel zaostrovati nadzor nad panogo. Takrat so številna plačilna podjetja prekinila sodelovanje s strankami, ki so veljale za bolj tvegane.
Leta 2022 je BaFin enoti Unzer, ki naj bi bila povezana s spornimi posli, prepovedal pridobivanje novih strank in ji določil nadzornika, ki spremlja odpravljanje pomanjkljivosti. V istem letu je družbi Concardis naložil, da okrepi nadzor nad preprečevanjem pranja denarja. Leta 2023 je Payone omejil poslovanje z določenimi tveganimi strankami, januarja 2025 pa je BaFin sporočil, da je tudi v to podjetje imenoval nadzornika.
Izvršna direktorica BaFina Birgit Rodolphe je novembra poudarila, da regulator ni javno razkril vseh ukrepov.
Dodala je, da je BaFin od leta 2021 bistveno okrepil nadzor nad plačilnimi podjetji. Večina od več kot 70 tovrstnih družb v Nemčiji po njenih besedah svoje obveznosti jemlje resno. Plačilni sistemi pa po njenem predstavljajo pomembno vstopno točko za pranje denarja, zato regulator temu področju namenja posebno pozornost.
Za plačilna podjetja, ki jih je zajela preiskava, se je zgodba izkazala za dolgotrajno in finančno zahtevno. Payone ima še vedno vzpostavljen nadzor posebnega pooblaščenca in ostaja pod okrepljenim nadzorom BaFina, kar pomeni bistveno strožje preverjanje poslovanja, pravijo poznavalci razmer.
Worldline, ki ima v lasti 60 odstotkov Payona, je leta 2023 zaostril pravila glede tveganih strank in prekinil sodelovanje s tistimi, ki niso več ustrezale kriterijem. Leta 2025 je sledil še dodatni udarec za prihodke, ko se je zaradi ugleda umaknil tudi iz preostalega portfelja strank z večjim tveganjem.
Unzer je medtem leta 2024 sporočil, da je BaFin odpravil posebni nadzor nad enoto Unzer E-Com in znova dovolil pridobivanje novih strank. Podjetje poudarja, da je od leta 2021 v izboljšanje nadzornih mehanizmov vložilo 27 milijonov evrov.
"Če se vam zdi spoštovanje pravil drago, poskusite, koliko stane njihovo nespoštovanje," je ob tem dejal izvršni direktor Robert Bueninck, ki je podjetje prevzel leta 2021.
.webp){kind=icon}
