.webp){kind=icon}
Medtem ko Evropska unija v želji po podnebni nevtralnosti in surovinski samozadostnosti pospešeno zasleduje cilj krožnega gospodarstva do leta 2050, mnoga podjetja tako po Evropi kot tudi v Sloveniji, že uvajajo načela krožnosti v svojih poslovnih modelih.
Med njimi je tudi finski startup Swappie, ki obnavlja in prodaja rabljene Applove telefone iPhone. Podjetje cilja na disrupcijo trga pametnih telefonov, krožni model pa poleg pozitivnega vpliva na okolje omogoča tudi poslovno rast, saj je Swappie od svoje ustanovitve leta 2016 eden najhitreje rastočih startupov v Evropi. V Sloveniji s podobno kampanjo nastopa ponudnik telekomunikacijskih storitev A1 Slovenija, ki prav tako zbira in obnavlja stare telefone.
Poleg nižjega ogljičnega odtisa, ki je posledica reciklaže in ponovne uporabe izdelkov, Swappie skuša nasloviti tudi težavo elektronskih odpadkov. Ti se v Evropi kopičijo; v prihodnjih letih naj bi se kupi le še povečali. Pomembno vlogo pri zmanjšanju količine odpadkov in uvajanju krožne miselnosti igra gibanje za pravico do popravila, ki od ponudnikov elektronske opreme zahteva obstojnejše in bolj popravljive izdelke.
"Poslovni modeli, ki vključujejo načela krožnega gospodarstva, lahko podaljšajo življenjski cikel izdelka in bolje izkoristijo surovine. Obenem lahko izdelek potrošnikom ponudijo po ugodnejših cenah," je v intervjuju z Bloomberg Adria povedala glavna operativna direktorica (COO) pri Swappieju Emma Lehikoinen.
Bloomberg
Narediti rabljene telefone "mainstream" – in dobičkonosne
Swappie je nastal, ker je bil soustanovitelj in izvršni direktor Sami Marttinen žrtev prevare pri nakupu rabljenega telefona. Skupaj z Jirijem Heinonenom sta kmalu ugotovila, da obstaja ogromno povpraševanja po nakupu rabljenih telefonov, saj ljudje želijo sprejemati okolju prijaznejše odločitve, a na trgu ni bilo dovolj zaupanja v ponudnike. Tu je Swappie videl svojo tržno nišo.
"Osredotočamo se na to, da krožnost postane 'mainstream'. V bistvu delujemo na dveh trgih: prodaja obnovljenih in nakup rabljenih telefonov. Naš cilj je resnično tekoč proces. Tako želimo prepričati ljudi, da ne kupijo le obnovljenega telefona, ampak tudi razmislijo o drugem koncu, tj. reciklaži naprav," pravi Lehikoinen.
Večina Swappiejevih strank obnovljen telefon kupuje prvič, ugotavljajo pri podjetju, ta podatek pa razkriva, da nakup rabljenega telefona res še ni običajna praksa. Cilj Swappieja je popularizirati "predhodno ljubljene" in obnovljene telefone, dokler ne bo nakup rabljenega telefona tako običajen kot nakup rabljenega avtomobila.
"Nakup rabljenega avtomobila je dandanes nekaj zelo običajnega, a ni bilo vedno tako. Trg rabljenih avtomobilov predstavlja okrog 50 odstotkov celotnega avtomobilskega trga, medtem pa je po nekaterih ocenah delež rabljenih oziroma obnovljenih telefonov na evropskem trgu okrog deset odstotkov," je dejala Lehikoinen.
Financial Times je Swappie letos uvrstil na vrh seznama najhitreje rastočih startupov v Evropi, saj se je njihova letna rast prihodkov v obdobju med letoma 2017 in 2020 približala 500 odstotkom. V letu 2020 so imeli slabih sto milijonov evrov prihodkov. Še leta 2018 je imelo podjetje le štiri zaposlene, danes jih je 1.200.
Swappie je po podatkih portala Crunchbase od ustanovitve prejel 170 milijonov evrov investicij. Večina teh sredstev prihaja iz skladov tveganega kapitala, so pa v začetku svoje poti prejeli tudi javna sredstva na Finskem, nam pove Lehikoinen. "Finska je zelo podjetniška država, zato je predstavljala dobro okolje za preizkušanje poslovne ideje in gradnjo poslovnega modela," je dejala v intervjuju. Z zadnjo finančno injekcijo v seriji financiranja C februarja letos, ki je znašala 108 milijonov evrov, podjetje načrtuje širitev proizvodnje v Nemčijo in Italijo.
Elektronski odpadki
Elektronski odpadki so najhitreje rastoč segment odpadkov v EU, manj kot 40 odstotkov se jih reciklira. Med državami sicer obstajajo precejšnje razlike: Medtem ko so v letu 2017 na Hrvaškem reciklirali več kot 80 odstotkov elektronske opreme, so na Malti reciklirali le dobrih 20 odstotkov. Slovenija je v istem letu reciklirala približno tretjino tovrstnih odpadkov, kar nas uvršča blizu repa lestvice, še kažejo podatki Evropskega parlamenta.
Več kot polovico elektronskih odpadkov predstavljajo večji gospodinjski aparati, npr. pralni stroji in električni štedilniki. Telekomunikacijska elektronika (npr. telefoni, prenosniki) predstavlja dobrih 14 odstotkov teh odpadkov.
Po svetu je recikliranih približno 17 odstotkov elektronskih odpadkov, a so v tem procesu izgubljeni mnogi dragoceni materiali. Približno polovica kemičnih sestavin v pametnih telefonih ima manj kot enoodstotno stopnjo reciklaže, kaže poročilo o recikliranju kovin, ki sta ga pripravila Okoljski program OZN in International Resource Panel.
"Podatki Eurostata kažejo, da vse preveč elektronike konča na odlagališčih po Evropi. Evropska komisija mora prevetriti pravila glede elektronskih odpadkov in zaustaviti njihov cunami. Ključ do krožnega modela v elektroniki leži v fazi snovanja izdelkov. Elektronski izdelki morajo biti od samega začetka zasnovani kot dolgotrajni, nestrupeni in enostavni za popravilo," pravi Fanny Rateau, programska vodja pri Okoljski koaliciji za standarde (ECOS).
V letu 2019 je bilo po svetu zavrženih 53,6 tone elektronskih odpadkov, kažejo podatki Global e-Waste Monitor, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN). Evropa je k tej številki prispevala okrog 22 odstotkov; po ocenah naj bi povprečen evropski državljan vsako leto ustvaril več kot 16 kilogramov elektronskih odpadkov. Do leta 2050 naj bi se količina elektronskih odpadkov več kot podvojila, in sicer na 110 ton.
Pravica do popravila
Telefoni in mnoga druga elektronska oprema so danes zasnovani na način, ki povprečnemu uporabniku ne omogoča popravila. Poleg tega vsako leto na trg prihajajo novi modeli. V takem režimu je velika količina elektronskih odpadkov praktično neizogibna, kar je v navzkrižju z evropskimi cilji na področju krožnega gospodarstva.
"Če je za proizvajalce dobičkonosneje prodajati nove izdelke kot omogočati popravila, lahko le zakonodaja zagotovi, da bodo proizvajalci omogočili popravilo izdelkov," pravijo pri evropskem gibanju Right to Repair.
Ponudniki elektronske opreme, zlasti na področju telefonije in zabavne elektronike, pogosto sledijo načelu t. i. načrtovane zastarelosti (planned obsolescence, angl.), kar pomeni, da svoje izdelke zasnujejo in izdelajo na način, da imajo omejeno življenjsko dobo. Če izdelek izdelajo tako, da ga ni mogoče razstaviti oziroma rezervni deli ali informacije o popravilu niso prosto dostopni, se premišljeno odločajo za omejen rok trajanja izdelka. Povedano drugače, izdelek postane zastarel, ker se je proizvajalec odločil, da ne bo podpiral daljše uporabnosti.
"Če želi Evropa doseči trajnostne cilje in uvesti krožno gospodarstvo, je pravica do popravila ključna," pravi tudi Lehikoinen. Swappie gibanje za pravico do popravila podpira, čeprav bi telefoni, ki zdržijo dlje in jih uporabniki lahko popravijo sami, nemara lahko zmanjšali povpraševanje po njihovih izdelkih in storitvah.
"Če nekateri ljudje želijo popraviti svoje naprave sami, se nam to zdi super; ta možnost bi morala biti na voljo. Vseeno verjamemo, da bi mnogo ljudi raje zaupalo našemu procesu testiranja telefonov in našim izkušenim tehnikom, ki telefone obnavljajo."
Do 80 odstotkov vpliva na okolje pri manjših elektronskih napravah nastane v procesu proizvodnje, ocenjujejo pri gibanju Right to Repair. To pomeni, da je za okolje bolje podaljšati življenjsko dobo naprav kot kupiti novo, energetsko učinkovitejšo napravo. Na dolgi rok je tudi cenovno ugodneje popraviti staro napravo kot kupiti novo, pravijo.
V Sloveniji še veliko prostora za napredek
Tudi slovenski potrošniki imajo na voljo nakup rabljenega telefona in reciklažo starega, med drugim preko Swappieja, ki obsega svojega poslovanja v Sloveniji sicer ni želel razkriti. To možnost ponuja tudi ponudnik mobilne telefonije A1 Slovenija, ki ima po podatkih portala eAnalitik v letu 2022 26-odstotni tržni delež.
"V A1 Slovenija smo s številnimi aktivnostmi zavezani k zmanjšanju okoljskih vplivov. Rezultat tega je, da smo samo v lanskem letu zmanjšali ogljični odtis za 39 odstotkov, razlog za to so tudi aktivnosti s področja krožnega gospodarstva," so nam povedali pri A1. V letu 2021 so zbrali več kot 3.500 odsluženih naprav, podobno številko pričakujejo tudi letos.
Krožno gospodarstvo je kljub vidnemu napredku v Sloveniji vseeno premalo uveljavljeno, meni Manca Behrič iz pravične trgovine Rifuzl, ki stremi k minimiziranju odpadkov. Krožno gospodarstvo je lahko tudi dober poslovni model, dodaja.
"Naša trgovina posluje dovolj uspešno, da obstajamo že četrto leto in pokrivamo svoje obratovalne stroške. Prihranki v finančnem smislu so zaradi naših višjih okoljskih standardov precej majhni, saj glede tega nimamo kakšne finančne spodbude ali česa podobnega. So pa to za nas prihranki na dolgi rok, za to, da nam bo ostalo še kaj od narave," pravi Behrič.
Pri A1 ocenjujejo, "da obstaja še veliko prostora za izboljšave na vseh področjih, od posameznika do podjetij. Skrb za okolje mora biti odgovornost celotne družbe, čim prej se moramo začeti obnašati racionalno in odgovorno."
Pri Swappieju, ki je prisoten v večini evropskih držav, opažajo, da se potrošniki v Evropi vse bolj zavedajo vpliva lastnih potrošniških navad na okolje. To zavedanje je prisotno na več trgih, od pametnih telefonov do avtomobilov in oblačil, vse več pa je tudi podjetij, katerih ponudba se odziva na to spremembo v povpraševanju. A če je naša potrošnja vse bolj ozaveščena, to ne velja nujno za naše ravnanje z odpadki, tudi elektronskimi. Večina ljudi svoje stare naprave pusti v predalu; niti pomislijo ne, da bi jih lahko prodali in za njih dobili nekaj denarja.
"Če želimo doseči ambiciozne cilje razogljičenja, moramo znati tudi upravljati s krožnim gospodarstvom, torej proizvesti manj novih stvari in narediti stvari, ki jih uporabljamo, obstojnejše in dolgotrajnejše," poudarja Lehikoinen.
