"Javni" digitalni evro proti "zasebnemu" digitalnemu dolarju: vse kar morate vedeti o njima

Nedavno je visoki uradnik Evropske centralne banke (ECB) izjavil, da bo leto 2029 najverjetnejši trenutek, ko bo evrsko območje uradno uvedlo digitalni evro – digitalno valuto, ki naj bi predstavljala odgovor na vse večjo prevlado t. i. stabilnih kovancev (ali angleško stablecoins), od katerih je večina trenutno vezana na ameriški dolar.

To bo spremenilo način, kako več kot 450 milijonov prebivalcev Evropske unije (EU) vsakodnevno upravlja svoj denar – z implikacijami, ki segajo daleč preko same zamenjave gotovine z digitalno obliko denarja.

Digitalni evro ni zamišljen kot še ena aplikacija za plačevanje, ki bi tekmovala z obstoječimi storitvami. Za razliko od aplikacij komercialnih bank ali plačilnih platform bo digitalni evro neposredna oblika denarja, ki ga izdaja centralna banka, ki – tako kot pri fizičnem evru – jamči za njegovo vrednost in stabilnost. Ta razlika je ključnega pomena za uporabnike in finančni sistem kot celoto. Trenutno digitalna plačila potekajo prek komercialnih bank in plačilnih procesnih centrov, medtem ko naj bi digitalni evro te posrednike pri osnovnih transakcijah odpravil, s čimer bi se zmanjšali stroški in čas poravnave.

 

 

Z razvojem digitalnega evra sta se EU in ECB pridružili trendu CBDC (central bank digital currency) – digitalne valute, ki jih izdajajo centralne banke. Podobni projekti nastajajo v številnih državah po svetu. Kitajska vodi z digitalnim juanom, ki je v preizkusni fazi od leta 2021.

Digitalna valuta ali sredstvo za nadzor množic?

Medtem ko ECB krepi svojo informacijsko kampanjo o digitalnem evru, nasprotniki opozarjajo na njegove slabosti in nevarnosti.

"Digitalni evro bi pomenil prehod iz slabega denarja v še slabšo različico, ki bo izvrstno orodje v rokah peščice posameznikov," je za Bloomberg Adria izjavil predsednik Bitcoin društva Slovenije, Toni Čepon. "Običajni državljani bodo hitro obžalovali, da so prostovoljno sprejeli denar, ki to ni – temveč orodje za nadzor, manipulacijo, izčrpavanje in uničevanje suverenosti prebivalcev EU," meni Čepon.

Zagovorniki bitcoina nasploh nasprotujejo t. i. fiat valutam, kot so evro, dolar, juan ali jen, ki jih upravljajo centralne banke. Namesto tega podpirajo bitcoin kot alternativno obliko plačevanja brez centralnega nadzora. Čepon opozarja na primer Kitajske: "Kot vidimo na Kitajskem, kombinacija digitalne identitete in digitalnega denarja – ki to v resnici ni – hitro postane izjemno učinkovito orodje za nadzor prebivalstva in upravljanje njegovega premoženja."

Čepon poudarja, da komercialne banke že uvajajo takojšnja plačila, kar je glavni argument ECB za digitalni evro. A pri tem, pravi, ECB "pozablja omeniti", da bodo komercialne banke izgubile del svoje moči, saj se bo težišče sistema premaknilo še bolj v smeri centralizirane ECB in države.

Foto: Depositphotos

Združenje bank Slovenije (ZBS) sicer podpira digitalni evro kot "strateško nujen korak v modernizaciji plačilnega sistema, ohranjanju monetarne suverenosti in spodbujanju digitalnih inovacij", vendar opozarja na tveganja za bančni sistem.

Če bi uporabniki množično začeli prenašati depozite v digitalne evre, bi to lahko oslabilo likvidnost in kapitalsko moč bank ter celo povečalo tveganje množičnih dvigov, so pojasnili v ZBS za Bloomberg Adria.

Zato ECB predlaga omejitev največjega zneska, ki ga lahko posameznik hrani v digitalnih evrih – med 1.500 in 2.500 evrov, navajajo v združenju, pri čemer poudarjajo, da uvedba digitalnega evra zahteva velike naložbe v infrastrukturo – tako s strani ECB kot tudi finančnih institucij.

Amerika široko odpira vrata stabilnim kovancem

Na drugi strani Atlantika je administracija nekdanjega predsednika Joeja Bidna podpirala pobude za digitalni dolar, ki bi ga izdala ameriška centralna banka Fed. Njegov naslednik Donald Trump je z izvršnim odlokom iz januarja 2025 prepovedal vsem državnim organom, da bi "vzpostavljali, izdajali ali promovirali CBDC", ter odredil prekinitev vseh pobud, povezanih z digitalno valuto centralne banke.

 

 

Trump je s tem izpolnil obljubo, da bo prijazen do kriptovalut in bo podpiral digitalne valute zasebnih izdajateljev, vezane na ameriški dolar. Julija 2025 je Kongres sprejel GENIUS Act – zakon, ki določa jasna pravila za izdajo in uporabo stabilnih kovancev. Po njem smejo takšne kovance (angleški izraz tokens) izdajati samo licencirane banke in finančne institucije, pri čemer morajo biti popolnoma podprti z likvidnimi sredstvi, kot so gotovina ali državne obveznice. To povečuje zaupanje trga in zmanjšuje možnost finančnih zlorab.

Za razliko od nestabilnih kriptovalut (kot je bitcoin), katerih vrednost močno niha, stabilni kovanci ohranjajo vrednost, vezano na stabilne nacionalne valute, predvsem ameriški dolar.

Približno 60 odstotkov svetovnega trga stabilnih kovancev, vrednega okoli 305 milijard dolarjev, obvladuje podjetje Tether (vstopili so v lastništvo slovenske družbe, več o tem na povezavi), ki od leta 2014 izdaja USDT, podprt z dolarjem. Tržna kapitalizacija USDT znaša okoli 180 milijard dolarjev, dnevni obseg trgovanja pa presega 200 milijard dolarjev. Tether ima sedež v El Salvadorju in je vključen v več pravnih sporov z ameriškimi oblastmi. Septembra 2025 je imenoval nekdanjega svetovalca Bele hiše za digitalna sredstva za odgovorno osebo novega stabilnega kovanca USAT, ki mora biti v skladu z GENIUS zakonom, da bi lahko deloval v ZDA.

 

 

Drugi najpomembnejši stabilni kovanec na svetu je USDC, ki ga je leta 2018 izdala ameriška družba Circle. Tudi ta je vezan na dolar v razmerju 1 : 1, njegov globalni tržni delež pa znaša približno 25 odstotkov. Junija 2025 je podjetje Circle začelo kotirati na newyorški borzi, delnice pa so se v zadnjih šestih mesecih podražile za 65 odstotkov.

Privlačnost stabilnih kovancev je v njihovi praktični uporabi – omogočajo takojšnje globalne transakcije, hranjenje sredstev in hiter prenos vrednosti, ne glede na časovni pas ali delovni čas.

 

 

Ameriške banke se prilagajajo novi realnosti. JPMorgan Chase je pionir na tem področju s svojim JPM Coinom, ki se od leta 2019 uporablja za institucionalne transakcije z dnevnim obsegom okoli milijarde dolarjev. Leta 2025 je banka začela razvijati nov depozitni žeton za korporativna poravnanja na blockchain infrastrukturi (veriženje blokov), ki deluje 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Bank of America izvaja pilotne programe za lastni stabilni kovanec, ki bi bil obravnavan kot depozit z državno garancijo in razmerjem rezerv 1 : 1, da bi zmanjšali stroške in skrajšali čas finančnih transakcij. 

Citigroup prek svoje platforme Citi Token Services raziskuje uporabo kovancev za korporativne stranke in sodeluje v konzorcijih za razvoj interoperabilnih digitalnih dolarjev. Wells Fargo preizkuša zasebni blockchain za digitalni denar, osredotočen na čezmejna plačila in hitrejše poravnave kot tradicionalni SWIFT kanali, medtem ko Goldman Sachs in Morgan Stanley razmišljata o lastnih stabilnih kovancih, a jih še nista uradno lansirala.

Glavni cilj teh pobud je združiti prednosti blockchain tehnologije z zaupanjem in regulativno skladnostjo tradicionalnih bank.

Vse to med drugim pojasnjuje, zakaj ECB kljub pomislekom glede zasebnosti potrošnikov zagovarja uvedbo digitalnega evra – in zakaj nasprotuje ideji, da bi bil ameriški model zasebnih stabilnih kovancev dovolj. Kot je zapisal Lionel Laurent v svoji kolumni za Bloomberg, bi to lahko "delovalo kot katalizator, ki bi finančni sektor spodbudil, da uredi svoj tehnološki ekosistem in se pripravi na spremembe na več ravneh – od veleprodaje do maloprodaje – ali pa tvega, da izgubi še več prednosti pred ZDA in Kitajsko. To bi lahko bil korak k bolj integrirani evropski plačilni uniji – in ponudilo bi varnostno mrežo za javni denar v svetu brez gotovine."