Komentar: Stabilni kovanci kot ameriško orožje v trgovinski vojni

So trgovinske vojne morda vendarle dobre za tehnologijo? Podjetje Circle Internet Group, eden glavnih izdajateljev digitalnih valut, zasnovanih kot replika ameriškega dolarja, je po vstopu na borzo, potrojilo svojo vrednost in zdaj dosega 23,6 tisoč milijonov dolarjev (kar je 150-krat več od lanskih dobičkov). Lahko bi temu rekli Zuckerbergovo maščevanje: šest let po tem, ko je Meta Platforms sprožila globalni odpor s svojim načrtom za digitalni dolar, trg stabilnih kovancev cveti – z aktivno podporo Donalda Trumpa, kongresa in vlagateljev.

Evropejci ta razcvet spremljajo s skrbjo. Medtem ko je pariški Louvre ta teden gostil kriptokonferenco, polno navdušenja nad možnostjo, da bi ta trg preizkusili tudi bolj tradicionalne finančne ustanove, kot sta Goldman Sachs Group ali Société Générale SA, uradniki opozarjajo, da virtualne valute predstavljajo resno finančno grožnjo za celino – ter hkrati podaljšek Trumpovih ambicij, da podredi svetovno trgovino. In morda imajo prav.

Čeprav so korenine kriptovalut libertarne in protidržavne, bi stabilni kovanci lahko še dodatno utrdili obstoječi tehnološki in denarni red, v katerem prevladuje ZDA, saj je kar 95 odstotkov teh kovancev vezanih na dolar. Evro ima manj kot en odstotni delež, čeprav predstavlja 20 odstotkov svetovnih deviznih rezerv, poroča specializirana publikacija Euro Stable Watch.

Uspeh podjetja Circle lahko to še poglobi, predvsem z morebitnim spodbujanjem velikih tehnoloških podjetij in Wall Streeta, da se pridružijo. Zato je guverner francoske centralne banke Francois Villeroy de Galhau ta teden posvaril pred "smrtjo zaradi stabilnih kovancev" – dobesedno "deevropeizacijo" – celine, ki je močno odvisna od ZDA na številnih področjih, od družbenih omrežij do oblačnih storitev podjetja Microsoft Corp., pa tudi pri plačilnih sistemih podjetij Visa in Mastercard.

To niso zgolj točke zvestobe ali valute iz virtualnih svetov, kot je Robux. Regulirani stabilni kovanci so zavarovani s stvarnimi, likvidnimi sredstvi, kot predvideva ameriški zakon GENIUS Act. To izdajateljem, kot je Circle, prinaša vir prihodkov – ZDA pa hkrati ustvarja novo povpraševanje po svojem dolgu.

Ameriški finančni minister Scott Bessent se pogosto sklicuje na ocene, da bi stabilni kovanci lahko v nekaj letih ustvarili do dva tisoč milijonov dolarjev povpraševanja po ameriških zakladnih obveznicah. Sodelujoči na trgu obveznic že pozorno spremljajo, ali bo ameriško finančno ministrstvo začelo prilagajati prodajo dolga tako, da bi izdajalo več kratkoročnih obveznic, ki jih te digitalne valute potrebujejo.

Študija Banke Francije iz leta 2023 je pokazala, da povečanje obtoka stabilnih kovancev spodbuja izdajo komercialnih zapisov, vezanih na dolar.

Scott Bessent (Bloomberg)

 

Če te digitalne gradnike povežemo skupaj, lahko vidimo, kako bi lahko bili jeziček na tehnici v trgovinski vojni. Trenutno se stabilni kovanci uporabljajo predvsem za kriptotrgovanje. A predstavljajte si, da bi Amazon svojim kupcem ponudil popuste za plačila z AmazonBucks?

Če letno porabo 2.700 dolarjev pomnožimo s 350 milijoni Evropejcev, dobimo resen znesek – denar, ki bi posredno prispeval k ohranjanju povpraševanja po ameriškem dolgu v negotovem svetu. Ekonomist Eric Monnet je to nedavno opisal kot "kripto-merkantilizem": sodobno različico "pretiranega privilegija dolarja", ki se uporablja kot protiutež begu kapitala zaradi Trumpove politike.

Kakšno je orožje Evrope

Evropski uradniki seveda niso brez orožja. Na voljo imajo nekaj možnosti, kako ustaviti val. Ena je regulacija: čeprav je EU hitro vzpostavila okvir za regulacijo kriptotrga, jo je zdaj prehitel ameriški zakon GENIUS Act.

ECB bi lahko prilagodila pravila, da bi spodbudila več evropskih institucij – bank ali fintech podjetij – k izdaji stabilnih kovancev, vezanih na evro, ob tem pa zagotovila zadostne varovalke za zmanjšanje tveganja digitalnih navalov na banke (vključno z neposredno prepovedjo tistih, ki ne spoštujejo pravil).

Druga možnost je digitalni evro, trenutno zamišljen kot nekakšno suvereno evropsko plačilno sredstvo v sili, ki pa potrebuje dodatne spremembe, da bi pridobil podporo bank, ki se bojijo konkurence za depozite.

Čeprav bo ponudba novih finančnih produktov ključni del tektonskih geopolitičnih premikov, Evropa ne sme zanemariti analognih lastnosti, ki tvorijo denarno moč.

Marc Schwartz, direktor pariške kovnice in soavtor nove knjige o valutnih vojnah, pravi, da obstaja priložnost za evro v svetu, kjer dolar še vedno prevladuje, a je ranljiv. Povečanje globalnega vpliva evra bi močno spodbudila tesnejša integracija članic evroobmočja – kar pa je politično in ne tehnološko vprašanje. Morda je nekoliko hinavsko opozarjati na deevropeizacijo, ko pa se evroobmočje še vedno otepa s povezovanjem bank in zaostaja pri integraciji kapitalskih trgov.

Tekma za stabilne kovance se je začela – a še ni prepozno, da najdemo način, kako uskladiti teh navidez nezdružljivih nasprotij.