Če si sam svoj šef, si težko diskriminiran

Vrzel med zastopanostjo moških in žensk v podjetništvu še vedno obstaja, a podatki kažejo, da v Sloveniji – kot tudi širše v Evropski uniji (EU) – vse več mladih žensk želi postati 'sama svoja šefica', pri tem pa so jim na voljo tudi razvojni programi in finančne spodbude.

"Delež podjetnic v Sloveniji je še vedno relativno nizek v primerjavi s številom podjetnikov, vendar se ta razlika zmanjšuje," nam je povedala Anuška Cerovšek Beltram, ustanoviteljica podjetja STA potovanja (sedaj Nomago Travel), izvršna direktorica podjetja Kaleo Akademija in mentorica pri programu za žensko podjetništvo javne agencije SPIRIT. "Močno verjamem, da se bo v prihodnosti razlika manjšala. Vse več je mladih, drznih podjetnic, ki navdušujejo mlajše generacije in prav te bodo v prihodnjih letih krojile podjetniško okolje v Sloveniji."

V letu 2021 je bil delež mladih podjetnic v Sloveniji 44-odstoten, kažejo podatki GEM (angl. Global Entrepreneurship Monitor). Njihova raziskava pa kaže tudi, da podjetnice v primerjavi z moškimi kolegi redkeje zaznavajo poslovne priložnosti in se bolj bojijo neuspeha.

V zadnjih letih prihaja do več iniciativ za spodbujanje podjetnic. Agencija SPIRIT organizira tečaje ABC podjetništva; tj. cikel delavnic, na katerih se podjetniki in podjetnice naučijo osnov, da lahko odprejo svoje podjetje. Ko odprejo podjetje, se lahko udeležene podjetnice prijavijo na natečaj agencije za spodbujanje podjetnic začetnic in prejmejo subvencijo v višini tri tisoč evrov.

Osem različnih organizacij po Sloveniji izvaja tudi program PONI (Podjetno Nad Izzive). Ta vključuje mentoriranje in štirimesečno zaposlitev, ki udeležencem krije vse prispevke in nudi bolniško, dopust, regres – vse, kar ti pripada kot redno zaposlenemu. Na koncu dobiš tudi odpravnino, mentoriranje v teh štirih mesecih pa nudi podporo za odprtje podjetja.

V programu PONI Gorenjska "dominirajo" ženske, pravi vodja in notranja mentorica podjetniškega inkubatorja v Kranju Taja Nograšek. "V treh letih se je na razpis prijavilo več kot 200 potencialnih bodočih podjetnikov in podjetnic, od tega dve tretjini žensk. Od 80 izbranih udeležencev je bilo kar 53 predstavnic 'nežnejšega spola', posledično več kot 44 odstotkov novoustanovljenih podjetij," navaja. Opaža tudi, da se za podjetniško pot odloča veliko mladih mamic, ki si želijo bolj fleksibilnega delovnika, kot so jim ga omogočale pretekle zaposlitve.

V podjetništvu več svobode, a tudi finančna negotovost

Urša Kaplan je samostojna podjetnica, ki je sodelovala tako v programu agencije SPIRIT, kjer je prejela subvencijo, kot programu PONI. Njena poslovna ideja je bila najprej skupnostna kavarna Skupka, ki se je v okviru mentoriranja prelevila v spletno kavarno v kombinaciji z organizacijo dogodkov.

"V programu PONI smo z mentorji prišli do tega, da bi bilo dobro začeti z nečim profitabilnim, ker je sam projekt precej neprofitabilen," je dejala. "Odločili smo se, da bi najprej postavila spletno kavarno, ki bi prodajala lokalne izdelke slovenskih proizvajalcev, in da bi se na ta način začel obračati denar, da bi lahko šla potem v najem prostora."

A vse ni šlo po načrtih. Osnovno poslanstvo podjetja trenutno predstavlja dobrih 14 odstotkov vseh prihodkov, pravi Kaplan, ki je za zdaj edina zaposlena. Zaenkrat ji spletna kavarna ne prinaša dovolj dohodka za preživetje, tako da prihodek dopolnjuje še s priložnostnimi deli, med njimi objave na družbenih omrežjih za drugo podjetje in delo kot varuška.

"En velik izziv je, da na začetku še nimaš baze sledilcev oziroma kupcev, si še nepoznan. Težko je začeti ustvarjati tok denarja, da lahko preživiš. Teh tri tisoč evrov precej hitro gre, sploh če želiš malo vložiti v razvoj ideje in obenem plačati prispevke," pravi.

V prvem letu od registracije podjetja je Kaplan plačevala polovične prispevke, od maja naprej pa plačuje 75 odstotkov polnih prispevkov. "To me v bistvu kar malo skrbi, ker to zdaj pomeni, da bomo morala najti še eno službo, da bom lahko dovolj zaslužila za prispevke in za vodenje spletne trgovine, in bom spet drobila svoj čas na več manjših delov, ki nimajo veze s tem, kar bi jaz zares želela početi. Zaenkrat se mi zdi, da se vrtim v tem začaranem krogu, ampak imam dober občutek glede svoje ideje."

Podjetniški inkubatorji in finančna spodbuda za podjetnice se ji zdijo dobrodošli, saj omogočajo mreženje, pridobitev znanj in podporno okolje, si pa želi, da bi bilo več podpore na voljo tudi kasneje, v inkubacijski dobi podjetja. Na podjetniško pot se je sicer podala, ker si je želela sama razporejati delovni čas, sama izbirati projekte, sama nositi odgovornost za uspehe in neuspehe, kljub trenutni finančni negotovosti pa se ji odločitev zdi pozitivna in prava.

Če si sam svoj šef, si težko diskriminiran

Naše sogovornice ne opažajo primerov sistemske diskriminacije podjetnic oziroma je same na svoji podjetniški poti niso bile deležne.

"Večino svojih poslovnih in podjetniških dni sem preživela v potovalni industriji, kjer je delež žensk višji. V STA potovanja smo vedno stremeli k mešanemu timu in verjamem, da smo s tem izboljšali tako poslovne rezultate kot tudi kulturo v podjetju," pravi Cerovšek Beltram in dodaja, da je "bila vedno na vodilnih položajih in se verjetno s tem izognila neenakopravni obravnavi na podlagi spola."

Tudi Kaplan meni, da je bila prej deležna podpore kot diskriminacije. "Zdi se mi, da so vsi veseli, ko se ženska odloči za tako velik korak v življenju oziroma ko naredi tako spremembo na bolje. Jaz sem dobila tak občutek tako na ABC podjetništvu, PONI projektu in potem na spot točki, ko sem šla odpreti podjetje. Se mi zdi, da je bila gospa tam vesela, nasmejana, pripravljena pomagati. Zdi se mi, da je ena taka pozitivna energija okrog ženskega podjetništva."

Kar se tiče podpore (beri: razpisov podpornega okolja za podjetništvo) je diskriminacija kvečjemu na nasprotnem bregu kot običajno, pa pojasnjuje Nograšek. "Sama sicer verjamem, da je več kot vsak evro podpore vreden družbeno-socialni kapital, ki ga prinese podjetniška skupnost, kot je Kovačnica – mentorstva, svetovanja, izobraževanja, usposabljanja, mreženje ter povezovanje s tistimi, ki odprtega duha širijo zavest o podjetniški kulturi v Sloveniji, vodijo po poti uspeha."

STA

 

Kljub spodbudam statistike kažejo na vrzel, za premostitev katere bi po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) ob trenutni hitrosti potrebovali 100 let. Tak tempo ni sprejemljiv, še meni Cerovšek Beltram, zato je potrebno najprej raziskati, zakaj prihaja do takšnih razlik, pomembna pa je tudi javna zastopanost uspešnih žensk na vseh področjih.

"Sama sem vedno za zdravo porazdelitev, pa naj bo to v podjetništvu ali korporacijah. Mešani timi so dejansko uspešnejši. Raziskave potrjujejo, da so podjetja, ki imajo uravnoteženo strukturo zaposlenih moških in žensk, navadno finančno uspešnejša," pravi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar