Podjetništvo

Podjetja v solastništvu rastejo hitreje, zakaj jih pri nas nimamo več?

Avtor: Pia Bedene

21. junij 2022, 08:10

Podjetja v lasti zaposlenih rastejo do deset odstotkov hitreje od konkurence

Najbolj razširjeno prakso delavskega lastništva imajo v ZDA

V Sloveniji capljamo za najbolj razvitimi: Primerno zakonodajo bi lahko dobili v začetku leta 2023

Podjetja v solastništvu rastejo hitreje, zakaj jih pri nas nimamo več?

lastni arhiv

Zaradi lanskega najbolj množičnega vala prostovoljnih odpovedi v zgodovini, podjetniki veliko pogosteje razmišljajo o podeljevanju deleža v podjetjih svojim zaposlenim, s čimer povečujejo njihovo pripadnost. Po raziskavah podjetja v lasti zaposlenih rastejo do deset odstotkov hitreje, so bolj odporna v času kriz in odpuščajo do štirikrat manj delavcev. 

Čeprav slovenska davčna zakonodaja ni najbolj prijazna do tovrstnega modela solastništva, je v Sloveniji vse več podjetij, ki so v lasti delavcev. Med njimi so denimo Domel, največje Slo podjetje v lasti zaposlenih, Dewesoft, CosyLab, M-Tom, Gorenjski glas in Datalab. Ali je ta oblika delitve lastništva trend, ki bo krojil prihodnost, smo se pogovarjali s Tejem Gonzo, direktorjem Inštituta za ekonomsko demokracijo in raziskovalcem na Univerzi v Ljubljani.

Lani bum dajanja odpovedi zaposlenih

"Lani je v ZDA službo pustilo 47 milijonov ljudi, v Evropi letos o menjavi delovnega mesta razmišlja 58 odstotkov delavcev. Za podjetje so stroški odpovedi veliki, nekje od 50 do 200 odstotkov letne plače zaposlenega - znanje in izkušnje zapustijo podjetje, potrebno je uvajanje novih zaposlenih," posledice odhajanja zaposlenih iz podjetij opisuje Gonza. Zakaj se to dogaja? Kot odgovarja, gre v veliki meri za izkaz nezadovoljstva, in sicer predvsem (vendar ne izključno) mladih generacij, ki ne želijo sodelovati v avtokratičnih organizacijah, ki z njimi ne delijo sadov poslovnega uspeha. 

"Želijo več avtonomije, spoštovanja, fleksibilnosti in varnosti. Številke kažejo, da vse to omogoča prav vključevanje zaposlenih v solastništvo – prostovoljne fluktuacije je v takih podjetjih veliko manj, od 50 odstotkov pa vse do trikrat manj," je dejal Gonza.

Pri nas nekaj svetlih točk: Dewesoft, Domel in drugi

Če je v ZDA delitev lastniškega deleža v zagonski fazi podjetja ustaljena praksa, pa v Sloveniji močno zaostajamo za trendom in capljamo za najbolj razvitimi gospodarstvi sveta. Po besedah sogovornika gre razloge v določeni meri iskati v našem kolektivnem spominu, ki je pretirano obremenjen s preteklostjo. 

"Preostali del sveta na delavsko lastništvo gleda zelo praktično, kar pomeni, da sledijo raziskavam, ki dokazujejo višjo konkurenčnost podjetij v lasti zaposlenih. Konkurenčnost na trgu dela je samo en del te zgodbe," pravi Gonza. Kot dodaja, pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo priznanje njihovega doprinosa k uspehu podjetja. "In to zelo konkretno, pravno priznanje, ki zaposlenim zagotovi finančno participacijo in jim da nekaj besede pri tem, kakšna bo vizija podjetja," je prepričan Gonza.

Po raziskavah podjetja v lasti zaposlenih rastejo do deset odstotkov hitreje, so bolj odporna v času kriz, odpuščajo do štirikrat manj delavcev, vzdržujejo boljše delovne pogoje in izplačujejo višje plače, ob tem pa so tudi bolj inovativna. Sogovornik hkrati poudarja, da je za uspeh podjetij v lasti zaposlenih nujna močna kultura, ki vzdržuje vrednote lastništva, in da morajo imeti zaposleni lastniki vsaj osnovno znanje financ in računovodstva.

"Dewesoft je trenutno eden od glavnih ambasadorjev delavskega lastništva v Sloveniji, z njim tudi več let dobro sodelujemo pri inštitutu," pravi sogovornik. Delež v podjetju Dewesoft lahko kupijo tisti, ki so vsaj eno leto redno zaposleni v podjetju, in to le iz nagrad za poslovno uspešnost. Če sodelavec iz kakršnega koli razloga zapusti podjetje, je dolžan prodati delež v podjetju.

"Največje podjetje v lasti zaposlenih je s 1200 zaposlenimi še vedno Domel, izredno inovativno industrijsko podjetje, ki pa se zaradi neustrezne zakonodaje in neposrednega delavskega delničarstva sooča z velikim problemom nasledstva," našteva sogovornik. Ob tem omeni še podjetja M-Tom, Gorenjski glas, Cosylab, Etiketo, M-Soro, Alples, Datalab in številna druga, kjer zaposleni vstopajo v solastništvo. "Z našo pomočjo so letos v pilotni implementaciji slovenskega modela ESOP prešla v last zaposlenih tudi podjetja Inea, Inea RBT in Hudlajf," pravi Gonza.

Kakšne oblike solastništva poznamo?

Načinov, kako zaposlene vključevati v solastništvo, je ogromno, pravi sogovornik, velike pa so tudi razlike med njimi. "Lastništvo zaposlenih lahko vodi v kratkovidne sheme solastništva, kjer je izhod predviden vnaprej (npr. delniške opcije), ali v ekskluzivne sheme, kjer imajo (nekateri) delavci pravico ali finančno kapaciteto, da sami kupijo delež," našteva Gonza. 

Po njegovem je "iskreno" lastništvo zaposlenih pogojeno s tem, da imajo vsi zaposleni pravico, da se vključijo v lastništvo, in da se lastniški delež zaposlenih financira iz naslova njihovega dela in ne prihrankov. "V tem primeru se del dobičkov podjetja nameni za financiranje odkupa. Tako je dostop do lastništva omogočen vsem, ne samo tistim, ki si lahko privoščijo znižanje plače," meni Gonza.

Ob tem poudarja, da mora biti lastništvo strukturirano preko sklada, ki drži delnice v imenu zaposlenih, članstvo v skladu pa je pogojeno z zaposlitvijo v podjetju. Tako se zagotovi, da se lastništvo zaposlenih ohrani tudi s prehodom generacije delavcev. 

"Zaposleni morajo imeti osnovno poznavanje financ in računovodstva, prav tako pa mora biti vzpostavljena močna kultura, ki vzdržuje vrednote lastništva. Najboljši sodobni primer take prakse je ameriški ESOP, v katerega je vključenih kar 14 milijonov delavcev – skorajda desetina delovne sile zasebnega sektorja v ZDA," pravi Gonza. Kot dodaja, so tudi v Združenem kraljestvu leta 2014 sprejeli zakonodajo, ki spodbuja zelo podoben model in prav tako doživlja velik uspeh. "Danes o taki obliki lastništva zaposlenih resno razmišljajo v Kanadi. Tudi v Sloveniji nas morda čaka premik v tej smeri, prve pilotne primere smo vzpostavili v začetku leta," je optimističen Gonza.

lastni arhiv
"Resne podpore ni, predvsem so take sheme (davčno) drage," pravi Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo.

 

Primerno zakonodajo bi lahko dobili v začetku leta 2023

Slovenska zakonodaja ni prilagojena tovrstnim primerom solastništva. "Poznamo Zakon o udeležbi delavcev v dobičku, ki podjetjem omogoča izplačilo dobička zaposlenim. Tistim, ki kotirajo na borzi (v Sloveniji jih je nekaj čez 30), omogoča tudi delitev dobička v obliki delnic, a je zakon povsem neoperativen. Morda ga uporablja okrog deset podjetij," je oster sogovornik. Tako večini podjetnikov, ki želijo zaposlene vključevati v solastništvo, preostane le improvizacija. 

"Resne podpore ni, predvsem so take sheme (davčno) drage. Na Inštitutu za ekonomsko demokracijo smo leta 2020 napisali zakon, ki bi postavil model solastništva po ameriškem in britanskem vzoru. Politika ima podporno vlogo. Poskušali bomo sodelovati z novo vlado, da bo zakon sprejet v začetku leta 2023," napoveduje Gonza. Kot pravi, je pomembno, da država vzpostavi primerno spodbudno okolje, predvsem z vidika davčnih olajšav, nepovratnih sredstev za razvoj podpornega okolja in finančnih mehanizmov, ki bi zagotavljali dolžniški kapital za delavske odkupe. 

Po svetu mnogo dobrih praks

"Najbolj razširjeno prakso delavskega lastništva imajo v ZDA, tam je sedem tisoč podjetij ESOP. Skorajda tisoč podjetij je na sklade zaposlenih v zadnjih osmih letih prešlo v Združenem kraljestvu. Tudi v Evropi imamo veliko dobrih praks," pravi Gonza.V Italiji se po njegovih besedah osredotočajo na zadružništvo, ki je sicer najbolj "čista" oblika ekonomske demokracije. "Problem zadruge je, da ne omogoča mehanizmov tranzicije, torej ne omogoča enostavnega prehoda v lastništvo zaposlenih za dobro postavljena podjetja, saj zahteva stoodstotno konverzijo, kar ni najbolj praktična rešitev," opisuje Gonza. Za primerjavo ima ESOP v ZDA prednost prav v tem, da omogoča postopen odkup deleža. 

"Kljub temu problemu je delavskih zadrug v Italiji več sto, še več jih dodata Španija in Francija. Pluralnost lastništva najdemo tudi v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Belgiji," razlaga Gonza.  Ob tem izpostavlja še en uspešen model, in sicer Mondragon Group, baskovski ekosistem globalno konkurenčnih in visoko inovativnih delavskih zadrug, zdravstvenega sistema, banke, izobraževalnih ustanov in pospeševalnikov, ki na demokratični osnovi in principih solastništva že 70 let združuje več kot 80 tisoč ljudi.

Vse novice iz rubrike Posel

Posel

vse novice iz rubrike Posel