Od računalniških iger do nosilca AI revolucije: zgodba o Nvidiji

Kljub geopolitičnim napetostim, trgovinskim vojnam, klasičnim vojnam in rekordnim ravnem javnega dolga Wall Street dosega rekorde. Na prvi pogled je to paradoksalno, toda v resnici so vlagatelji racionalni, ker kazalniki še vedno ne kažejo na večje motnje v gospodarstvu.

Zaslužki družb še vedno naraščajo, gospodarstvo ZDA kaže presenetljivo vzdržljivost, predvideva se, da bo Fed zmanjšal osnovne obrestne mere, investicije v umetno inteligenco in projekcije njenega učinka pa razkrivajo veliko optimizma.

Borzni optimizem in val naložb v AI tehnologijo sta najbolj koristila proizvajalcu čipov Nvidia. Ta družba je postala najvrednejša v zgodovini s tržno vrednostjo štiri tisoč milijard dolarjev, kar predstavlja več kot skupni letni BDP vseh razen petih držav na svetu (ZDA, Kitajske, Nemčije, Indije in Japonske). V le tridesetih letih od ustanovitve je prerasla iz skromnih začetkov v vodilnega akterja AI revolucije. Vse pa se je začelo z računalniškimi igrami.

Nvidia je postala priljubljena po velikem postpandemijskem valu AI naložb. V resnici ceno njenih delnic poganjajo ostala največja podjetja na svetu po tržni vrednosti: Microsoft, Alphabet (Google), Apple, Amazon in Meta (Facebook), celotna rast pa izhaja iz visokih pričakovanj od umetne inteligence.

Sledilci zgodnjega razvoja kriptovalut so opazili potencial Nvidie, še preden so se cene njenih delnic drastično povečale na začetku leta 2024. Še preden so se pojavile kriptovalute in AI, je bila Nvidia prepoznavna na področju razvoja računalniških iger, ki je predstavljalo tudi njeno prvotno poslovno področje. To pomeni, da bi bila sedanja AI revolucija bistveno bolj zapletena brez množičnega razcveta računalniških iger v devetdesetih letih 20. stoletja.

Vse se je začelo zaradi računalniških iger

Nvidijini začetki so bili precej skromni glede na njen sedanji uspeh. Leta 1993 so v kalifornijski restavraciji hitre prehrane Dennys trije inženirji ustanovili podjetje. Vsi trije so imeli dobro plačana delovna mesta v takratni industriji mikročipov. Jensen Huang, po rodu iz Tajvana in že takrat direktor v podjetju za proizvodnjo čipov, ter ameriška inženirja Chris Malachowsky in Curtis Priem so vložili 40 tisoč dolarjev (okoli 90 tisoč dolarjev danes).

Ime podjetja so izbrali kasneje, temelji pa na latinski besedi "invidia", ki pomeni zavist.  Presenetljivo je, da gre za popolnoma isto Dennys restavracijo, kjer je delal soustanovitelj Jensen Huang kot šestnajstletnik. Kasneje je v intervjujih svetoval mladim, naj bo njihovo prvo delo v gostinski industriji.

Temeljna ideja je bila narediti posebne čipe, ki bi izboljšali grafične zmogljivosti računalnikov, predvsem računalniških iger, ki so bile takrat v razcvetu in na začetku prehoda v 3D. Ustanovitelji Nvidie so predvideli, da bodo tehnične omejitve postale omejitveni dejavnik v razvoju grafike, in kmalu presegli moč takratnih procesorjev, zaradi česar je treba narediti popolnoma ločeno enoto za obdelavo podatkov. V tem nikakor niso bili edini, bili pa so najuspešnejši pri reševanju te težave.

Investicijski sklad Sequoia Capital je kmalu vložil 2,5 milijona dolarjev (približno pet milijonov v današnji vrednosti) v Nvidio, kar je predstavljalo le eno izmed številnih naložb v tehnološka podjetja (predhodno so že financirali Apple, Cisco in Google).

Sequoia Capital kaže pomen razvitega finančnega ekosistema za ustanovitev, rast in razvoj inovativnih tehnoloških podjetij. Ta je veliko bolj razvit v ZDA kot kjerkoli drugje na svetu, zato ni presenetljivo, da izvirajo tehnološki giganti in AI pionirji iz ZDA. Podjetja, kot so Nvidia, Microsoft, Apple, Amazon, Alphabet (Google) in Meta (Facebook) bi drugod težko vzniknila, za doseganje njihove sedanje skupne vrednosti 17 bilijonov dolarjev pa bi potrebovali povsem drugačne pogoje.

Jensen Huang, CEO in eden od ustanoviteljev Nvidie | Bloomberg

Osvojitev trga grafičnih kartic

Nvidia je rasla zelo hitro na hrbtih zunanjih naložb, že leta 1999 pa je vstopila na borzo. Rast od ustanovitve 1993 do borze ni bila lahka. Prvi izdelek se je izkazal za tržni polom, tehnološko je Nvidia začela hitro zaostajati za konkurenco, v enem trenutku pa je bila na robu stečaja. Vendar pa se je njihov naslednji izdelek odlično obnesel, kar je podjetje rešilo.

V istem letu, ko je Nvidia postala javna družba, je lansirala izdelek, po katerem bo postala prepoznavna na področju računalniške grafike - grafično kartico GeForce. Ta segment poslovanja je vse do začetka leta 2022 predstavljal največji del prihodkov. Danes so prihodki poslovanja, ki se nanašajo na podatkovne centre za umetno inteligenco, večkrat večji vir prihodkov od tradicionalnega - grafičnih kartic za računalniške igre. Toda brez velikega razvoja računalniških iger zgodnjih 90. let, ki je ustvaril potrebo po novih tehnoloških rešitvah, ne bi bilo današnje Nvidie, ključnega akterja AI revolucije.

Leta 2001 je Standard & Poor's izločil podjetje Enron, simbol korupcije in poslovne neodgovornosti, iz S&P 500 indeksa in namesto njega uvrstil Nvidio. V tem obdobju je bila Nvidia na Wall Streetu še precej neprepoznavna. Ravno v času propada pikakom mehurčka je bilo zanimanje investitorjev za tehnološke delnice izjemno nizko, čeprav je bila Nvidia do tedaj že ugledni proizvajalec grafičnih kartic na rastočem trgu računalniških iger.

Sledila so leta številnih prevzemov, razvoja izdelkov, prevzemanja večjega tržnega deleža, širjenja na trg mobilnih telefonov in igralnih konzol. Seveda je bilo tudi nekaj napačnih odločitev. Nakup Icere leta 2011 za 367 milijonov dolarjev se je zdel strateško smiseln, saj je omogočal sinergijo tehnologij obeh podjetij za osvojitev trga modemskih rešitev za mobilne naprave. Stotine milijonov dolarjev so vložili v razvoj, vendar je bil rezultat poguben. Leta 2015 je Nvidia ta trg povsem opustila.

Bloomberg

Zgodnji vstop na trg umetne inteligence

Do leta 2015 je utrdila vodilni položaj na trgu grafičnih kartic, takrat pa je Nvidia začela ofenzivo za prevzem vodstva v AI sektorju. Izjemni prihodki od osnovne dejavnosti - grafičnih kartic za osebne računalnike - so ji omogočili začetek investiranja v AI tehnologije, podatkovne centre in avtonomna vozila. Vlagatelji so prepoznali, da se Nvidia začenja spreminjati in da bo postala pomemben akter razvoja novih tehnologij, zato je cena delnic stabilno rasla v letih 2016 in 2017.

Srečna okoliščina je bila, da so se grafične kartice izkazale kot najboljše orodje za rudarjenje kriptovalut, kar je dodatno povečalo povpraševanje. V drugi polovici leta 2018 je izbruhnila kripto kriza, vrednosti so drastično padle, s tem pa se je sesul tudi trg za Nvidijine grafične kartice. Jensen Huang, soustanovitelj in vodja podjetja, je ta čas poimenoval "crypto hangover".

Vsa leta je podjetje neprestano sistematično razvijalo svoje osnovno poslovanje - grafične rešitve. Več kot to, uspeh na tem področju ji je ustvaril prostor za prevzeme, razvoj in širjenje, potrebno za vstop na trg umetne inteligence. V letih 2020 in 2021 je Nvidia poskušala kupiti Arm, britansko podjetje (čeprav v lasti japonskega holdinga SoftBank Group), specializiranega za oblikovanje mikročipov, za ogromnih 40 milijard dolarjev.

Regulatorji iz Združenega kraljestva, ZDA in EU so grozili s prepovedjo prevzema zaradi prevelike koncentracije moči, nacionalne varnosti in potencialnega navzkrižja interesov, ker so Google, Microsoft in Qualcomm uporabljali tehnologijo Arma. Zaradi kontroverznosti je bil prevzem preklican na začetku leta 2022.

David Paul Morris/Bloomberg

Od 40 milijonov do štirih milijard v 32 letih

Kako so rasle naložbe v umetno inteligenco v zadnjih letih, tako je rasla tudi Nvidia. Največja podjetja iz tehnološkega sektorja napovedujejo, da bo umetna inteligenca v prihodnosti vseprisotna.

Da bi se to uresničilo, je treba zgraditi ogromno infrastrukturo, posebej podatkovne centre. Prav naložbe v podatkovne centre "poganjajo" rast prihodkov Nvidie, ker se večina infrastrukture za umetno inteligenco opira na računalniško strojno opremo. Skoraj da gre za monopolni položaj.

Lansko leto je Nvidia doživela skokovito rast. Postala je podjetje z največjo tržno vrednostjo na svetu. V prvem četrtletju tega leta je vladala negotovost zaradi omejitvenih ukrepov pri izvozu čipov na Kitajsko, ki jih je uvedla Trumpova administracija. Po strmem padcu od začetka leta do aprila je ponovno dobila zagon zaradi prepričanja investitorjev, da Trumpovi trgovinski pritiski ne bodo tako intenzivni, kot je sprva grozil.

Velik del omejitvenih ukrepov izvoza čipov iz ZDA na Kitajsko je bil ukinjen na začetku tega meseca, kar je dalo veliko spodbudo delnicam, da dosežejo rekordne ravni 160 dolarjev in več, podjetje pa je prvo v zgodovini s tržno vrednostjo štirih bilijonov dolarjev.

Vse pa se je začelo s poslovnim načrtom, ki se je opiral na to, da bo grafika v računalniških igrah postajala vse bolj zapletena in potrebovala posebno strojno opremo, z odločnostjo treh inženirjev na uglednih položajih, da so tvegali kariero za podjetništvo, ter s finančno podporo investicijskega partnerja. Začetna naložba 40 tisoč dolarjev leta 1993 je do leta 2025 postala tržna vrednost štirih bilijonov dolarjev.