Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki ima svoje prostore na fužinskem gradu v Ljubljani, je včeraj v sodelovanju z Združenjem Manager organiziral okroglo mizo z naslovom Kakšne oblike je trajnost? Na njej je sodelovalo veliko slovenskih poslovnežev in predstavnikov večjih podjetij, ki so delili svoje poglede na trajnost in predstavili poslovne izzive zelenega prehoda.
Na vrtu je stalo Pipistrelovo ultralahko letalo Velis in Audijevo električno vozilo e-Tron, iz zvočnikov je lebdel smooth jazz.
Okroglo mizo, ki ni bila niti okrogla niti miza, so sestavljali ustanovitelj Pipistrela Ivo Boscarol, izvršni direktor za energetske in okoljske rešitve pri Petrolu Andrej Bergant, ustanovitelj podjetja Avant Car Matej Čer, vodja projekta Nova mobilnost pri Porsche Slovenija Dušan Lukič, vodja tržišča pri Ikei Cas Lachaert in dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta.
Bloomberg Adria
Uvodni nagovor je podal direktor MAO dr. Bogo Župančič, ki je poudaril, da "smo vsi nosilci sprememb na bolje." V tem duhu skupne odgovornosti je potekal tudi večji del debate, ki jo je povezovala Nina Langerholc Čebokli iz Sekcije mladih managerjev.
Trajnost pomeni predvsem energetsko in surovinsko učinkovitost; pomeni porabiti toliko surovin kot smo jih pripravljeni reciklirati, je ključen pojem definiral dr. Likozar.
Podjetniški gosti so padli v dve kategoriji. Na eni strani Čer in Boscarol, ustanovitelja podjetij, ki aplicirajo najnaprednejšo tehnologijo za trajnostne rešitve, na drugi Bergant, Lukič in Lachaert, ki predstavljajo velika podjetja, ki nimajo nujno najbolj okoljsko ozaveščene zgodovine.
Sprememba kolektivne miselnosti
Boscarol je trajnost opisal kot "veliko obvezo," ki jo imamo do bodočih generacij. Povedal je tudi, da je potrebna sprememba kolektivne miselnosti in zmanjšanje potrošnje. Trajnostni razvoj je že od samega začetka osnova kulture v Pipistrelu, pravi. "Naš oddelek za trajnost ima 250 zaposlenih, ker so vsi zaposleni trajnostno usmerjeni."
Poudaril je tudi, da so pri Pipistrelu trg za električna letala morali ustvariti. Ustvarjanje novega trga sicer ni lahko, priznava, a dodaja, da je dandanes "vsak kupec dosegljiv z levo tipko na miški."
Matej Čer je po drugi strani postopno nadgrajeval trajnost poslovnega modela pri Avant Car, ki temelji na deljeni uporabi električnih avtomobilov. Kot pravi je predvsem digitalizacija odprla precej možnosti za razvoj tega koncepta.
"Biti trajnosten je dober posel," medtem pravi Cas Lachaert iz Ikee, ki kot globalno podjetje skuša voditi z zgledom na področju trajnosti. "Velika podjetja imajo veliko odgovornost,"je dejal Lachaert in dodal, da to še posebej velja za Ikeo, ki je v privatni lasti in lahko odločitve sprejema hitreje kot javne, od delničarjev odvisne družbe.
Kot primer postavljanja zgleda je navedel cene vegetarijanskega hot doga v Ikeini restavraciji. Ta stane manj kot mesna opcija, čeprav so stroški zanj višji. Tako višja cena za mesni hot dog subvencionira vegetarijansko opcijo. Lachaert je poudaril tudi, da čutijo zahteve svojih strank po trajnostnih izdelkih. V Sloveniji je ta ozaveščenost zelo visoka, zlasti med mladimi.
Ikea podobno kot Pipistrel nima oddelka za trajnost, kar je načrtno. V Sloveniji je za trajnost zadolžena ena oseba, a ideja je, da je trajnost odgovornost prav vsake funkcije v podjetju.
Kratkoročni kompromisi za dolgoročne koristi
Kot pomembno je korporativno odgovornost izpostavil tudi morda nepričakovan govorec, predstavnik naftnega trgovca Petrol, Andrej Bergant. Petrol stremi k zelenemu prehodu, je pojasnil. Zelena transformacija ima podporo v upravi, ustanovili so oddelek za trajnost, vlagajo v vetrno, sončno energijo.
"Večja in starejša kot je organizacija, težje je uvajati novosti," je izziv za Petrol predstavil Bergant. Povedal je tudi, da so z novimi zavezami spremenili miselnost; namesto dobavitelja goriva se vidijo kot dobavitelja energije.
Bloomberg Adria
Dušan Lukič, ki vodi skupni projekt Porsche Slovenija in izdelovalca električnih polnilnic MOON, je poudaril pomembnost tako internih kot eksternih sprememb, torej spremembe delovanja samega podjetja in miselnosti zaposlenih ter spremembe v miselnosti potrošnikov.
Poleg ozaveščanja in izobraževanja so pomembni tudi kompromisi, meni Lukič. Namreč, ko stremimo k zmanjšani potrošnji in nižjem ogljičnem odtisu, moramo biti pripravljeni najprej porabiti tudi več resursov, kar nam bo na dolgi rok zmanjšalo porabo. Razmišljati moramo torej dolgoročno.
"Če zdaj začenjamo, že zamujamo," je nujnost ukrepanja povzel Lukič.
Proti koncu pogovora je Boscarol še pozval, da se Slovenija ozre v svet in prevzame kakšne dobre prakse iz tujine. Dodal je tudi, da bo na dolgi rok trajnost cenejša, čeprav je na kratki rok dražja.
Na poti s trolo v center – ker smo trajnostni in uporabljamo javni prevoz – nekje na Zaloški cesti grafit opozarja, da "kapitalizem ubija." Kljub vsemu trudu. Glas ljudstva daje slutiti, da se nekaj zelenih vrednot vendarle izgublja v prevodu.
.webp){kind=icon}
