Veljati je začel zakon o izvajanju uredbe Evropske unije (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za mala in srednja podjetja iz leta 2021. Takšno financiranje predstavlja vse pomembnejšo vrsto posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja, ne da bi s tem sam prevzel tveganje, upravlja javnosti dostopno digitalno platformo, prek katere podjetnik vzpostavi stik s potencialnimi vlagatelji ali posojilodajalci.
Financiranje je lahko v obliki posojil ali pridobitve prenosljivih vrednostnih papirjev oziroma drugih sprejetih instrumentov za namene množičnega financiranja. Množično financiranje je alternativa nezavarovanim bančnim posojilom, kot so prekoračitve na bančnem računu ali posojila na podlagi kreditnih kartic, ki so trenutno glavni vir zunanjega financiranja za mala in srednja podjetja.
Nova zakonodaja odpira nove priložnosti zlasti mladim, inovativnim podjetjem, ki nimajo izdatnega premoženja za zavarovanje, osnovnih sredstev ali potrjenega finančnega uspeha. Organ, ki je pristojen za izvajanje evropske uredbe in zakona, je Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Preberi še
Slovenskim podjetjem bo olajšan dostop do množičnega financiranja
Z novim zakonom bo slovenskim podjetjem omogočeno sodelovanje na platformah, kot sta Kickstarter in Indiegogo, zakon pa je tudi podlaga za vzpostavitev lastnih platform.
03.10.2022
Zakon je pripravila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS), podprla pa ga je tudi vlada. Kot je v državnem zboru konec septembra povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, bodo z njim zagotovljene pravne podlage za ustrezno regulacijo in nadzor storitev množičnega financiranja v Sloveniji.
Opravljanje storitev množičnega financiranja običajno vključuje tri kategorije akterjev: lastnika projekta (predlaga projekt v financiranje), vlagatelje (financirajo predlagani projekt) in posredniško organizacijo v obliki ponudnika storitev množičnega financiranja, ki prek spletne platforme poveže lastnike projekta in vlagatelje.
Raziskave o trgih množičnega financiranja v EU so v veliki meri pokazale – navkljub pomembni vlogi, ki jih imajo ti trgi za financiranje podjetij – slabšo razvitost v primerjavi z drugimi velikimi gospodarstvi (npr. Združene države Amerike, Azija). Kot ključni pomanjkljivosti v EU sta bila izpostavljena neustrezno čezmejno delovanje ponudnikov množičnega financiranja in čezmejna nedejavnost vlagateljev zaradi pomanjkanja zaupanja v te platforme, predvsem zaradi razdrobljenosti regulativnih okvirov, ki se uporabljajo za opravljanje teh storitev.
V zakonu je za kršitev predpisov predvidena globa od 25 do 250 tisoč evrov, za hujše kršitve tudi 500 tisoč evrov.
.webp){kind=icon}
