Bodo s.p.-ji zahtevali ustavno presojo davčnih sprememb?

Davčne spremembe, ki jih je pripravila vlada Roberta Goloba in so zdaj v obravnavi v državnem zboru, še vedno dvigujejo veliko prahu, predvsem v tistem delu, ki se spreminja za normirane s.p.-je. Za njih so na vladi predvideli dva različna davčna sistema: Klasičnim samostojnim podjetnikom bodo do določenega praga prihodkov priznali 80 odstotkov normiranih stroškov, tako imenovanim "popoldancem" pa kar polovico manj, le 40 odstotkov normiranih stroškov.

Poleg tega so deloma spremenili tudi pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, oziroma obstoj v tem sistemu. Tako podaljšujejo obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje s petih na devet mesecev.

Neenaka obravnava dveh podjetnikov v enakem položaju?

Da bi bile takšne davčne spremembe, če jih DZ potrdi, celo neustavne, opozarjata tako odvetnik in davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec kot tudi pravnik dr. Matej Avbelj. "Ne vidim utemeljenega razloga za takšno razlikovanje pri obdavčitvi med običajnimi s.p.-ji in popoldanskimi s.p.-ji. Oboji namreč opravljajo enako ekonomsko dejavnost. Dejanski stroški za njih niso pomembni, ker se jim upošteva normirane odhodke," poudarja Kranjec.

Kot pravi, tako ne vidi ustavno dopustne argumentacije ali zadostne pravne podlage za različno obdavčitev dveh podjetnikov v identičnem položaju, kar se tiče opravljanja dejavnosti.

"Taka ureditev očitno krši načelo enakopravnosti iz 14. člena ustave, ki zahteva, da je treba subjekte, ki so si v bistvenem podobni, obravnavati enako. Med normiranimi s.p.-ji, ki svoj posel opravljajo kot primarno ali pa kot dopolnilno, popoldansko dejavnost, pa ni takih ekonomskih ali drugih pravno upoštevnih razlik, ki bi dopuščale predstavljeno neenako obravnavo," je v komentarju za Finance zapisal Avbelj.

Ustava v 14. členu namreč določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, načelo "enakosti pred zakonom", ki je po besedah Kranjca v davčnem pravu materializirano prek načela, da je treba subjekte, ki so v bistveno podobnem položaju, obravnavati oziroma obdavčiti enako.

"Samostojni podjetniki, ki delujejo na trgu, poslujejo pod enakimi tržnimi pogoji. Posledično bi morali biti tudi njihovi prihodki obdavčeni enako," meni Kranjec.

"Dve skupini normirancev sta obstajali že zdaj"

Nekoliko drugačno je mnenje odvetniške pisarne Polanc, kjer poudarjajo, da sta dve skupini normirancev obstajali že do sedaj. "Prva z vsaj enim zaposlenim (zavarovanim) in druga brez zaposlenega. Skupini sta bili različno davčno obravnavani (višina dovoljenega prometa za ohranitev statusa normiranca). Nova razdelitev normirancev tako ne bo neustavna, ker so subjekti različni," so prepričani v odvetniški pisarni.

Kranjec pravi, da omenjeno ne drži, saj da je treba ločiti med mejo za vstop v sistem normiranstva in mejo za obstanek v sistemu normiranstva,  ki znaša 300 tisoč evrov prometa v dveh zaporednih letih in je enaka za vse s.p.-je. "Tudi če je popoldanski s. p. presegel mejo 50 tisoč evrov letnega prometa, je (enako kot polni s. p.) še vedno lahko ostal v sistemu normiranstva, a se mu nad 50 tisoč evrov ni več priznavalo normiranih odhodkov," razlaga Kranjec.

Po njegovih besedah tako trenutno sistem normiranstva ne loči med podjetniki, ki so polni s. p.-ji in popoldanci ter imajo do 50 tisoč evrov prometa. "Šele če presežejo 50 tisoč evrov letnega prometa, nastane razlika med njimi, pri čemer pa ta razlika ne izhaja iz samega dejstva opravljanja dejavnosti ali vrste obveznega zavarovanja, pač pa izključno iz višine prihodkov," poudarja Kranjec.

Ločevanje ali različno obdavčevanje zavezancev glede na višino dohodkov po njegovem mnenju torej ni sporno, saj je to osnova vsake progresivne obdavčitve (tj. več kot zaslužiš, več davka plačaš).

"Ne smemo namreč pozabiti, da tukaj govorimo izključno o obdavčitvi z dohodnino. Ostali poslovni odhodki in stroški prispevkov za socialna zavarovanja nas tukaj ne smejo zanimati," je jasen Kranjec. Kot dodaja, je argument, da je treba popoldanske s.p.-je obdavčiti bolj, ker plačujejo nižje prispevke, demagogija, ki ne upošteva, da se pri davčni noveli pogovarjamo le o dohodnini in njeni skladnosti z ustavnimi načeli.

"Če zakonodajalec meni, da popoldanski s.p.-ji plačujejo premalo dajatev, naj ustrezno poviša ostale dajatve," meni Kranjec.

Kranjec: Novela bo za marsikoga veljala retroaktivno

Kranjec ob tem opozarja še na težavo pri podaljšanju dobe zavarovanja za s.p.-je. "Zdi se mi nedopustno, da se bo oktobra, dva meseca pred koncem leta, sprejel zakon, ki za prehod med normirance zahteva devet mesecev polnega zavarovanja," je kritičen Kranjec. Trenutni zakon namreč določa obdobje petih mesecev.

"Kdor se je na primer junija ali julija 2022 prijavil v obvezno zavarovanje, zato da bi lahko izpolnil pogoj petih mesecev zavarovanja ter v letu 2023 prestopil med normirance, bo z novelo izgubil to možnost," razlaga Kranjec. Dejansko bo novela zanj veljala retroaktivno.

"Če bi namreč hoteli uvesti devetmesečno obdobje zavarovanja kot pogoj za vstop v sistem, bi moral biti zakon sprejet najkasneje konec marca 2022," tako poudarja Kranjec. Na ta način bi se lahko izognili nedopustnemu poseganju v utemeljena pričakovanja zavezancev.

"Če ta neskladnost ne bo rešena s prehodnimi določbami, smo načela pravne varnosti, predvidljivosti in vnaprejšnje seznanjenosti s predpisi (spet) popolnoma povozili," še dodaja Kranjec.

Pobudo za ustavno presojo lahko vloži vsak, a pod določenimi pogoji

Zahtevo za oceno ustavnosti lahko hitro po sprejemu zakona sprožijo le upravičeni predlagatelji, ki imajo pravni interes, medtem ko lahko pobudo za presojo ustavnosti vloži vsak državljan, a pod določenimi pogoji, ki sta jih oblikovala Ustavno sodišče RS in zakonodajalec, da bi omejila obremenjenost ustavnega sodišča.

"Prizadeti posameznik lahko vloži tudi ustavno pritožbo, a le, če pred tem izkoristi vsa pravna sredstva, torej po več letih postopkov pred Finančnim uradom RS, finančnim ministrstvom, upravnim in vrhovnim sodiščem," pojasnjuje odvetnik dr. Jernej Podlipnik. Pri tem mora po njegovih besedah opozarjati na protiustavnost skozi celoten postopek, da s tem tudi materialno in ne le formalno izkoristi pravna sredstva. To je pred letom 2025 teoretično nemogoče doseči.

Sodišče lahko tako vloženo pobudo bodisi sprejme bodisi ne. "V praksi so zavezanci tudi že uspešno 'preskočili' vrsto in se takoj obrnili na istavno sodišče, ki je tako pobudo sprejelo in o zadevi odločilo (npr. obdavčitev družbenikov osebnih družb po ZDoh-2 pred leti)," dodaja Podlipnik.

"Zahtevo za oceno ustavnosti lahko torej sproži tisti, ki ima pravni interes za izpodbijanje zakona, ta pa predpisuje obdavčitev v letu 2023. Posledično bi lahko takšno zahtevo vložil le tisti zavezanec, ki bi mu bil za leto 2023 odmerjen davek po novih predpisih," dodaja Kranjec.

Pravni interes je namreč izkazan, če izpodbijane določbe neposredno posegajo v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, za pobudnika ugodna odločitev ustavnega sodišča pa mora izboljšati njegov pravni položaj. "Dejansko bodo s.p.-ji pravni interes za morebitno vložitev zahteve za presojo ocene ustavnosti dobili šele z vložitvijo prvih obračunov za odmero dohodnine iz dejavnosti za leto 2023," tako razlaga Kranjec. To se bo zgodilo šele v prvih mesecih leta 2024.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar