Davčne spremembe, ki jih je pripravila vlada Roberta Goloba in so zdaj v obravnavi v državnem zboru, bodo imele za samostojne podjetnike tudi nekaj "stranskih učinkov". Predlog o znižanju normiranih odhodkov na mejo 35 tisoč evrov prihodkov ne bo vplival le na prihodke, temveč tudi na mejo dobička, do katere so samostojni podjetniki lahko plačevali minimalne prispevke za socialno in zdravstveno varnost.
Posledično bo ob enakih prihodkih več s.p.-jev preseglo to mejo in zatorej plačevalo višje prispevke od minimalnih. Nižji normirani stroški (kot jih predvideva novela) pomenijo namreč višji "dobiček" ob koncu leta, ki je osnova za plačilo prispevkov.
K temu dodajmo, da predlog novele ne vpliva na popoldanske s.p.-je, saj ti plačujejo pavšalne prispevke ne glede na dosežene prihodke oziroma dobiček.
Preberi še
Izračuni: Koliko bodo davčne spremembe po žepu udarile normirance
'Popoldanskim normirancem z zaslužki do 35 tisoč evrov bodo obdavčitev 'čez noč' povečali za trikrat,' poudarja Kranjec.
27.09.2022
Davčni zakoni v državni zbor: Sprememba le pri normirancih
Pri 'polnih' normirancih se priznani normirani odhodki znižujejo na mejo 35 tisoč evrov prihodkov in ne na 25 tisoč evrov.
27.09.2022
V pripravi mini davčna reforma: Spremembe predvsem za normirance
Vlada želi štiri davčne zakone obravnavati sredi septembra, oktobra pa bi jih na izredni seji že lahko sprejeli.
30.08.2022
Za izračun, pri katerih letnih dohodkih s. p. začne plačevati več kot minimalne prispevke po trenutni zakonodaji in po predlogu novele, smo se obrnili na Ivana Kranjca, odvetnika in davčnega svetovalca v podjetju CMS.
Prispevki s.p.-jev se že tako vsako leto višajo
Prispevki, ki jih plačujejo samozaposleni, so vezani na povprečno plačo preteklega leta. Ker se ta zadnja leta viša, se posledično višajo tudi prispevki, ki jih morajo plačevati samostojni podjetniki. Gre za prispevke za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in starševsko varstvo ter za zaposlovanje.
Višina prispevkov znaša 38,2 odstotka od osnove, ki predstavlja 60 odstotkov povprečne plače v RS za preteklo leto. Maksimalni prispevki se določijo po maksimalni zavarovalni osnovi, ki je triinpolkratnik povprečne plače.
Minimalna osnova za prispevke v 2022 znaša 1.181,75 evra, saj je povprečna plača v letu 2021 znašala 1.969,59 evra. Znesek minimalnih prispevkov v letošnjem letu tako znaša 451,43 evra, v izračunu pa predpostavljamo, da bodo taki tudi prihodnje leto, čeprav se – kot že omenjeno – povprečna plača vsako leto viša.
Meja za minimalne prispevke pri 67.957 evrov letnih prihodkov
"Do sedaj je veljalo, da si kot s. p. najnižje prispevke plačeval do okrog 60 tisoč evrov letnih prihodkov. Šele če si presegel to mejo, si moral plačevati višje prispevke za socialno varnost," pojasnjuje Kranjec.
Glede na izračune, ki jih je pripravil Kranjec, minimalne prispevke trenutno plačujejo s.p.-ji z letnimi prihodki do 67.957 evrov, ki imajo po odbitju normiranih stroškov 13.591 evrov dobička. Mejni znesek je torej 13.591,91 evra dobička. "Šele če bi njihov letni dobiček presegel 13.951 evrov, bodo v naslednjem letu začeli plačevati prispevke, ki so višji od minimalnih," poudarja Kranjec.
Če bo sprejeta predvidena novela, bodo mejni dobiček 13.591,91 evra s.p-ji dosegli že z letnim prometom 45.985 evrov. Če bo ta višji, bodo plačevali tudi višje prispevke. "Čeprav bo novela sprejeta za leto 2023 in se bo višjo dohodnino po obračunu plačalo že za leto 2023, se bodo prispevki s.p.-jev povišali šele za leto 2024," dodaja Kranjec.
Izračuni so narejeni pod predpostavko, da bo najnižja osnova za prispevke ostala enaka v letih 2022, 2023 in 2024. "Dejansko ne bo tako, saj se bodo najnižje osnove za prispevke zviševale. Vendar to pomeni samo, da se bo mejni znesek prihodkov še dodatno spustil," je jasen Kranjec.