.webp){kind=icon}
Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon, ki bo slovenskim podjetjem in upravljavcem platform omogočil dostop do trga množičnega financiranja podjetij. Gre za uvajanje evropske uredbe v slovenski pravni red, Slovenija pa se s tem še bolj integrira v skupni kapitalski trg Evropske unije.
Množično financiranje je alternativa nezavarovanim bančnim posojilom, kot so prekoračitve na bančnem računu ali posojila na podlagi kreditnih kartic, ki so trenutno glavni vir zunanjega financiranja za mala in srednja podjetja. "Množično financiranje dopolnjuje financiranje s strani bank in podjetij ter s tem krepi raznovrstnost virov financiranja v gospodarstvu," so v zakonu zapisali predlagatelji na čelu s poslancem Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezom Magyarom. "Nove priložnosti daje zlasti mladim, inovativnim podjetjem, ki nimajo izdatnega premoženja za zavarovanje, osnovnih sredstev ali potrjenega finančnega uspeha."
Takšno financiranje predstavlja vse pomembnejšo vrsto posredovanja, pri katerem ponudnik storitev množičnega financiranja upravlja javnosti dostopno digitalno platformo, prek katere se vzpostavi stik ali olajša vzpostavitev stikov med potencialnimi vlagatelji ali posojilodajalci in podjetniki, ki želijo na trgu pridobiti finančna sredstva, menijo predlagatelji zakona.
Preberi še
Korak naprej za male vlagatelje in množično financiranje podjetij
Uvajanje evropskih predpisov v slovenski pravni red je del prizadevanj za dokončno vzpostavitev unije kapitalskih trgov.
06.07.2022
Spet več zanimanja Slovencev za vlaganje, toda precej manj kot lani
V vzajemne sklade je bilo v juliju za 23 milijonov evrov neto vplačil. Letos je manj zanimanja kot lani, sredstva v upravljanju se krčijo.
17.08.2022
Do sedaj so slovenska podjetja nameč soočala s težavo – fizičnim in pravnim osebam iz Slovenije ni bilo omogočeno sodelovanje na platformah, kot sta Kickstarter in Indiegogo, zato so morali podjetniki iskati obvode za dostop do množičnega financiranja. Z novim zakonom, ki ga je podprla tudi vladna koalicija, se sedaj to spreminja. Prav tako ustvarja možnost za razvoj novih, domačih platform.
"Zbiranje finančnih sredstev prek platform za množično financiranje predstavlja novost na slovenskem trgu in bo – predvsem malim in srednjim podjetjem – omogočilo lažji dostop do financiranja," nam je povedala Laila Lahmadi-Jelenič z Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bo bdela nad izvajanjem zakona. "Konkretne priložnosti je mogoče pričakovati po tem, ko se bodo v Republiki Slovenji vzpostavile prve platforme za množično financiranje, kar bo odvisno od poslovnega interesa oseb, ki bodo vzpostavile in upravljale take platforme."
Zaradi ustrezne regulacije in nadzora storitev množičnega financiranja v Sloveniji, tako ATVP, se bo povečalo tudi zaupanje v tovrstne platforme, ki predstavljajo ustrezno dopolnitev obstoječim virom financiranja.
